Cepljenje bodo izvajali izbrani osebni zdravniki in drugi zdravniki, cepljenje odraslih pa tudi območne enote NIJZ. Za cepljenje v ambulantah NIJZ se je treba predhodno naročiti, pozivajo na spletni strani NIJZ.

Pri starejših osebah in kroničnih bolnikih je hkrati s cepljenjem proti gripi priporočljivo opraviti tudi cepljenje proti pnevmokoknim okužbam. Namen tega cepljenja je zaščititi starejše osebe in bolnike s kroničnimi obolenji in stanji, pri katerih obstaja večje tveganje za invazivni potek bolezni z okužbo krvi, sepso, meningitisom, pljučnico. Cepljenje za določene skupine bo financirano iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Kot ob tem pojasnjujejo na NIJZ, se virusi gripe pogosto in hitro spreminjajo. Zato se spreminja tudi cepivo, ki je vsako leto pripravljeno tako, da ščiti proti virusom, ki bodo predvidoma krožili v prihajajoči sezoni. Zato se je treba cepiti vsako leto z enim odmerkom cepiva, za otroke mlajše od devet let, ki se prvič cepijo proti gripi, pa sta potrebna dva odmerka. Zaščita se vzpostavi približno dva tedna po cepljenju in traja več mesecev, postopoma upada in je po enem letu lahko že prenizka.

Čeprav v lanskoletni sezoni gripe ni bilo uradno zabeleženega nobenega primera gripe v Sloveniji, je cepljenje izjemno pomembno in smiselno tudi letos, kar velja zlasti za skupine, pri katerih gripa lahko poteka težje ali z zapleti.

Lanskoletne okoliščine so bile namreč specifične. Vzgojno-varstvene in šolske institucije so bile namreč zaprte precej časa, ljudje so se zaradi epidemije covida-19 manj družili ter upoštevali tudi ostale ukrepe, ki zmanjšujejo pojavnost covida-19 in hkrati delujejo tudi v smeri zmanjševanja prenosa respiratornih virusov, vključno z gripo, so pojasnili na NIJZ.

“Ob tem letošnjo jesen respiratorne virusne okužbe krožijo bistveno prej kot običajno, prevladujejo zlasti okužbe z respiratornim sincicijskim virusom, v nekaterih delih Evrope pa se že pojavlja gripa,” opozarjajo na NIJZ.

Gripa je zelo nalezljiva bolezen in predstavlja veliko grožnjo za javno zdravje, saj se virus z lahkoto širi med prebivalci. Za preprečevanje širjenja je priporočljivo upoštevati ostati doma, če zbolimo, temeljito in pogosto si umivamo roke ter si pri kihanju in kašljanju usta pokrijemo s papirnatim robčkom za enkratno uporabo ali kašljamo v rokav.

“Najučinkovitejša zaščita pred gripo pa je vsakoletno cepljenje, ki ščiti tako pred boleznijo kot tudi pred morebitnimi zapleti, ki gripo spremljajo. Zato je cepljenje priporočljivo za vse, ki želijo sebe in svoje bližnje zaščititi pred boleznijo, čeprav je lahko pri nekaterih skupinah (starejši, kronični bolniki, imunsko oslabljeni…) uspešnost cepljenja nižja,” še pojasnjujejo.

Čeprav cepljenje proti gripi priporočajo vsem prebivalcem, ki želijo sebe in svoje bližnje zaščititi pred boleznijo, je cepljenje še posebej priporočljivo za skupine z večjim tveganjem za težek potek bolezni. Cepljenje proti gripi še posebej priporočamo starejšim od 65 let, kroničnim bolnikom, nosečnicam, majhnim otrokom in njihovim družinskim članom, osebam z izrazito povečano telesno težo, zdravstvenim delavcem in sodelavcem ter zaposlenim v domovih starejših občanov, pa tudi drugim delavcem v nujnih službah, ki so pomembni za delovanje različnih dejavnosti.

Bolezen pri mladih bolnikih brez kroničnih bolezni večinoma poteka kot nekajdnevno vročinsko stanje z znaki obolenja dihal ter bolečinami v mišicah in sklepih. Pri ogroženih skupinah prebivalstva pa lahko bolezen poteka s težjo klinično sliko s pogostimi zapleti (kot so virusne in bakterijske pljučnice) in tudi z višjo smrtnostjo. Pri omenjenih skupinah cepljenje zmanjšuje tveganje za hospitalizacije in tudi smrt zaradi bolezni same ali njenih zapletov.