Dravske elektrarne Maribor (DEM) načrtujejo rekonstrukcijo hidroelektrarne Formin, ki edina od hidroelektrarn na slovenskem delu reke Drave še ni bila celovito obnovljena. Ob tem bodo predvidoma v letu 2026 izpraznili dovodni kanal. V načrtu je tudi postavitev sončnih elektrarn na brežinah kanalov hidroelektrarn Zlatoličje in Formin.

Najmlajša elektrarna na Dravi

Hidroelektrarna Formin je bila zgrajena leta 1978 in je najmlajša hidroelektrarna na slovenskem delu Drave. Načrtovana obnova bo obsegala gradbena dela na dovodnem kanalu elektrarne s ciljem povečanja varnosti in tesnosti kanala ter zamenjavo primarne in sekundarne opreme na sami elektrarni, s čimer želijo zagotoviti njeno zanesljivo in varno obratovanje za nadaljnjih vsaj 40 let, je na današnji predstavitvi načrtov v Markovcih povedal vodja projekta obnove hidroelektrarne Formin Aleš Kirbiš.

Gradbena dela se bodo po njegovih besedah začela predvidoma spomladi 2026 z zaprtjem jezu Markovci in sanacijo dovodnega kanala, še istega leta pa naj bi stekla tudi dela na elektrarni. Ponovno naj bi hidroelektrarna Formin začela obratovati v letu 2027.

Investicija je trenutno po besedah generalnega direktorja DEM Damjana Semeta ocenjena na okoli 150 milijonov evrov. Z obnovo bodo lahko povečali letno proizvodnjo električne energije na tej elektrarni za približno 40 GWh.

Sočasno nameravajo izvesti postavitev sončnih elektrarn na brežinah dovodnih in odvodnih kanalov hidroelektrarn Zlatoličje in Formin, kjer je investicija po besedah vodje projekta Gregorja Šefa ocenjena na okoli 37 milijonov evrov.

Lani so že zgradili in predali v obratovanje prvi segment sončne elektrarne v Zlatoličju, ki ima moč 2,5 MWp in letno proizvodnjo 3000 MWh. V naslednjih letih naj bi postavili še ostale segmente, ki imajo skupno dolžino dobrih 14 kilometrov, moč dobrih 30 MWp in letno proizvodnjo okoli 37.000 MWh električne energije, kar zadošča letni potrošnji približno 9000 gospodinjstev. Po besedah Šefa gre za trenutno največjo sončno elektrarno v Sloveniji.

“V DEM po eni strani skrbimo za varno in zanesljivo obratovanje obstoječih proizvodnih enot, po drugi strani pa skladno s poslanstvom in zavezami iščemo možnosti izgradnje novih objektov, ki bodo proizvajali električno energijo iz razpoložljivih obnovljivih virov. Če želimo zagotoviti energetsko neodvisnost sedanji ter prihodnjim generacijam, moramo storiti vse, da nove objekte, seveda ob upoštevanju in varovanju narave in okolja, čim prej postavimo,” je povedal Seme, ob tem pa opozoril, da so uradni postopki na tem področju zelo dolgi.

Kaj storiti z nakopičenim muljem

Z zajezitvijo reke se v njej kopičijo sedimenti, s čimer se zmanjšuje koristna prostornina zadrževalnika za pridobivanje električne energije in druge rabe. Ptujsko jezero, ki je največji umetni zadrževalnik v Sloveniji, ni izjema, zato morajo sedimente tudi tam odstranjevati.

DEM so v preteklih letih pristopile k iskanju rešitev koristne porabe teh sedimentov. V sklopu projekta Ready4Use so raziskali možnosti njihove uporabe v opečnih izdelkih in geopolimerih. V sklopu projekta LIFE IP RESTART pa izvajajo eno izmed šestih pilotnih akcij, ki naslavlja uporabo sedimentov iz Ptujskega jezera kot gradbeni kompozit za izgradnjo visokovodnih nasipov.

Ker je treba sedimente po odstranitvi iz vodnega telesa najprej osušiti, je predvidena odlagalna površina ob brežini Ptujskega jezera na meji med občinama Ptuj in Markovci. Projektna dokumentacija in pridobivanje dovoljenj za površino in dostop do površine so v izdelavi in bodo predvidoma zaključena do konca letošnjega leta.