V koaliciji so prepričani tudi, da stranka SDS z referendumskimi zahtevami deluje proti vladi Roberta Goloba, ta dejanja pa so v škodo državljanov in državljank, so predstavniki koalicije poudarili v današnji skupni izjavi za medije.
“Za napad na vlado gre, za nerazumevanje in za nespoštovanje rezultata državnozborskih volitev 24. aprila,” je poudaril vodja poslanske skupine Svoboda Borut Sajovic.
Po njegovih besedah so volivci na aprilskih državnozborskih volitvah podelili strankam koalicije mandat za spopad z inflacijo, draginjo in energetsko krizo, ne pa za “stalne prepire, ovire, nagajanja in politizacijo”.
Po besedah poslanca SD Soniboja Knežaka opozicija od začetka sestave nove vlade blokira njeno delo, za kar vidi vzrok predvsem v veliki bolečini opozicije zaradi poraza na aprilskih državnozborskih volitvah.
Po Knežakovem mnenju je povsem jasno, da želi SDS na javnem zavodu RTVS narediti izpostavo Nove24TV, glede sprememb zakona o dolgotrajni oskrbi pa je spomnil, da je bil omenjeni zakon v mandatu nekdanje vlade sprejet brez zagotovljenega financiranja, v čemer vidi zavajanje državljanov.
“Glede zakona o demografskem skladu bodo ljudje počasi spoznali, da so bili predvolilni bonbončki brez zakonskih pokritij in da bi zato po volitvah prešli v breme državljanov,” je poudaril Knežak.
V poslanski skupini Levica pa menijo, da v stranki SDS zlorabljajo referendumske pobude v škodo državljanov. To velja tako za vse tri zakone, o katerih se bo odločalo na referendumih.
“Javni zavod RTV je trenutno zlorabljen zgolj za posebne interese in politično propagando ene stranke v tej državi. To gre na škodo ljudi, na škodo javnega zavoda RTV in vseh zaposlenih,” je poudaril vodja poslanske skupine Matej Tašner Vatovec.
V škodo državljanov pa je po mnenju Levice tudi blokada zakona o dolgotrajni oskrbi. Če zakon ne bo sprejet v takšni obliki, kot ga je predlagala aktualna vlada, pa uporabnikom storitev dolgotrajne oskrbe grozi, da se bodo omenjene storitve podražile in da ljudje zaradi tega ne bodo imeli dostopa do njih, je poudaril Vatovec. Prepričan je sicer, da bo koalicija s polnimi jadri šla na referendume in da bodo na njih zelo suvereno glasovali za solidarno prihodnost, za javno in neodvisno RTV in za dolgotrajno oskrbo.
Možnega datuma za prihajajoče referendume v poslanskih skupinah še ne napovedujejo. Po mnenju Boruta Sajovica referendumi nimajo veliko skupnega z lokalnimi in predsedniškimi volitvami, je pa po njegovih besedah v igri več datumov za izvedbo referendumov.
Od dneva razpisa referenduma do dneva glasovanja skladno z referendumsko zakonodajo sicer ne sme preteči manj kot trideset dni in ne več kot leto dni. Določitev dneva glasovanja, do katerega preteče več kot petinštirideset dni od dneva razpisa referenduma, sprejme državni zbor z dvotretjinsko večino navzočih poslancev.
Na vprašanje, ali bi se v koaliciji odločili za takšno potezo, je Sajovic odgovoril, da je treba zadevo “prespati in se odločiti”.
