V Sloveniji iz leta v leto narašča število oseb, ki živijo z debelostjo – ki je bolezen, ne le estetska motnja

V Sloveniji iz leta v leto narašča število oseb, ki živijo z debelostjo – ki je bolezen, ne le estetska motnja

Na svetu je okoli 650 milijonov odraslih in 124 milijonov otrok, ki živijo z debelostjo, ob današnjem dnevu debelosti izpostavljajo v Društvu za zdravje srca in ožilja Slovenije. Kot pojasnjujejo, tudi v Sloveniji iz leta v leto narašča število oseb, ki živijo z debelostjo, za katero poudarjajo, da je bolezen in ne zgolj estetska motnja.

Svetovna zdravstvena organizacija po navedbah društva debelost kot bolezen opredeljuje že od leta 1997. “Ker dobiva razsežnosti pandemije, je velik zdravstveni in družbeno-ekonomski problem,” poudarjajo v društvu in dodajajo, da je debelost za kajenjem na drugem mestu med odpravljivimi dejavniki tveganja za bolezni srca in ožilja, ki so glavni vzrok za umrljivost v sodobni civilizaciji.

Po navedbah društva, ki se sklicuje na podatke Nacionalnega inštituta za javno zdravje, je v Sloveniji prekomerno težkih skoraj polovica moških in ena tretjina žensk. Z debelostjo pa živi slabih 21 odstotkov moških in dobrih 15 odstotkov žensk. “Število ljudi s prekomerno telesno maso in tistih, ki imajo debelost, narašča s starostjo in doseže svoj vrh v kategoriji nad 55 let,” so zapisali v sporočilu za javnost.

Pred dnevom debelosti so v sodelovanju z STAklubom pripravili okroglo mizo, na kateri so strokovnjaki izpostavili, da družba debelosti pogosto ne prepoznava kot bolezen, pač pa kot napačno izbiro življenjskega sloga, čeprav lahko debelost življenje posameznika skrajša za 10 let in več.

Po besedah endokrinologinje v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana Mojce Jensterle Sever je debelost kronična bolezen, ker se razvija počasi in ker traja do konca življenja. Kot je ponazorila, lahko zgolj ob presežku 11 kalorij dnevno vsako leto pridobimo pol kilograma telesne teže, kar v 10 letih skupaj pomeni dodatnih pet kilogramov teže.

Družinska zdravnica v Zdravstvenem domu Ljubljana Nena Kopčavar Guček je povedala, da se obravnava bolnika z debelostjo začne na osnovnem nivoju zdravstva, torej v zdravstvenih domovih. Preventivna dejavnost, ki so jo tudi na področju debelosti izvajale medicinske sestre v referenčnih ambulantah, je zaradi prerazporejanja kadra na točke za odvzem brisov na koronavirus, v cepilne centre in covidne ambulante med epidemijo covida-19 zastala.

Prav tako debelost spremljajo številne druge zdravstvene težave, med njimi bolezni kože, okostja in rak. Predsednik društva Matija Cevc je ob tem omenil še sladkorno bolezen in povišan krvni tlak. “Z debelostjo so povezane praktično vse nenalezljive kronične bolezni,” je pojasnil.

I.R.V. d.o.o.      O nas      Pogoji uporabe      Oglaševanje      O piškotkih      Nastavitve zasebnosti
Scroll to top
Skip to content