V Sloveniji je utopitev sicer malo, a ob obisku kopališč naj vseeno vsak poskrbi za svojo varnost!

V Sloveniji je utopitev sicer malo, a ob obisku kopališč naj vseeno vsak poskrbi za svojo varnost!

Rekreacija na, v in ob vodi ugodno vpliva na zdravje in dobro počutje, vendar je treba vedeti, da je lahko voda tudi izredno nevarna, opozarja Mojca Zupan z Uprave RS za zaščito in reševanje. Kot je poudarila, lahko za lastno varnost največ naredi vsak sam. Število utopitev se sicer iz leta v leto zmanjšuje, v povprečju jih zabeležijo 11 letno.

Ob obisku voda, bodisi urejenih kopališč ali drugih lokacij se je treba zavedati dejavnikov tveganja in upoštevati napotke za varno kopanje in izvajanje dejavnosti, je na današnji novinarski konferenci ministrstva za obrambo poudarila vodja sektorja za preventivo in načrtovanje pri upravi Mojca Zupan.

V Sloveniji se po navedbah Zupanove v povprečju zgodi 11 utopitev na leto, največ na neurejenih kopališčih, vzroki so večkrat zdrsi ali kopanje pod vplivom alkohola. V zadnjih desetletjih se število utopitev zmanjšuje. Kot je pojasnila, država zagotavlja splošne ukrepe varstva pred utopitvijo, lokalne skupnosti pa lahko predpišejo tudi posebne ukrepe, tudi prepovedi kopanja na nekem območju.

“Za svojo varnost je najbolj odgovoren vsak sam,” je danes opomnila Zupanova. Kot je opozorila, je kopanje lahko varno le na vodnih površinah, ki so urejene, torej na bazenih in urejenih naravnih kopališčih, kjer imajo reševalce iz vode. Kopati se je mogoče tudi na kopališčih brez upravljavca, to so tista, kjer kopanje ni prepovedano. Za varnost kopalcev na takih kopališčih ni posebej poskrbljeno, spremljajo pa kakovost vode. Zupanova je opomnila, da se tam vsakdo kopa na lastno odgovornost.

Marsikje se ljudje kopajo tudi v gramoznicah, ribnikih in drugih nenadzorovanih vodah, kar pa po besedah Zupanove s stališča varnosti ni priporočljivo oz. je ponekod celo prepovedano. “Bregovi so velikokrat neurejeni, kakovost vode vprašljiva, saj se ne preverja. Še posebej veliko tveganje za varnost pa je kopanje na divjih vodah, in sicer zaradi brzic in močnih tokov. Na takih območjih je tudi največ utopitev,” je pojasnila Zupanova. “Zato je pomembno, da vsak posameznik pozna nevarnosti, moč vode in svoje sposobnosti,” je opomnila.

Po besedah vodje sektorja za preventivo in načrtovanje pri upravi za zaščito in reševanje je najboljša odločitev preventiva. “Prvi pogoj za varno kopanje je dobro znanje plavanja. Ne hodimo v vodo, če se počutimo slabo ali po obilnem obroku, ne skočimo v vodo, če je telo pregreto, na temperaturo vode se postopoma pripravljamo, ne skačimo v kalno vodo,” je nanizala Zupanova.

Med ukrepi za varno kopanje je navedla še, da ne plavamo sami daleč od obale in ne uporabljamo blazin za plavanje v globoki vodi, saj ne nudijo varnosti. “Zavedajmo se, da je kopanje ob nevihti nevarno. Izogibajmo se nevarnim, nepreglednim mestom in močnim tokovom. Otrok pa nikoli ne puščajmo samih brez nadzora ob vodi, niti ob plitvi,” je še opozorila.

Pomoči utapljajočemu naj se nekdo loti le, če je za to usposobljen, je še opomnila Zupanova. “Čim prej pokličimo 112,” je še dodala.

I.R.V. d.o.o.      O nas      Pogoji uporabe      Oglaševanje      O piškotkih      Nastavitve zasebnosti
Scroll to top
Skip to content