V prvem epidemičnem valu je bilo največ smrtnih žrtev v enem tednu 25 (od 6. do 12. aprila lani), največ bolnikov v enem dnevu pa je umrlo 4. in 6. aprila 2020, po šest.
Številke v drugem epidemičnem valu, ki se je začel proti koncu poletja, eskaliral pa v začetku oktobra, pa so bile popolnoma drugačne. Od začetka septembra lani do konca februarja letos je po vladnih podatkih umrlo 3993 covidnih bolnikov. Prvo tisočico smo dosegli 20. novembra lani, v treh tednih je umrlo še tisoč bolnikov, saj je takrat umiralo po okoli 50 covidnih bolnikov na dan.
Tudi v tednih in mesecih za tem so bile covidne statistike neusmiljene. Meja več kot 3000 smrti covidnih bolnikov je bila presežena 10. januarja, meja 4000 smrti pa 17. februarja. Nato se je stanje začelo umirjati, sledili so meseci relativnega zatišja, število smrti pa je znova začelo naraščati ob novem epidemičnem valu v septembru. V septembru in v oktobru je umrlo 226 covidnih bolnikov.
V tem času je največ covidnih bolnikov umrlo 7. decembra, ko je življenje izgubilo 66 ljudi. V lanskem letu je bilo tako skoraj 20 odstotkov več smrti kot povprečno v petih letih poprej. Število presežnih smrti je izstopalo predvsem v novembru in decembru. Po podatkih državnega statističnega urada je bila v novembru lani presežna smrt skoraj 90-odstotna. V januarju letos je bila 30-odstotna, v maju letos pa okoli 10-odstotna.
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je bilo v tednu od 27. septembra do 3. oktobra število umrlih za devet odstotkov višje od pričakovanega števila umrlih, presežna smrt je bila v tem tednu predvsem v starostni skupini 65 do 74 let.
V primerjavi z drugim epidemičnim valom se je to jesen spremenila tudi struktura covidnih bolnikov. Medtem ko so v prvem in drugem epidemičnem valu umirali predvsem starejši od 85 let, pa se je povprečna starost umrlih covidnih bolnikov v zadnjih mesecih na račun visoke stopnje precepljenosti med starejšimi od 85 let, pa tudi prekuženosti tega dela populacije pomembno znižala.
Po podatkih NIJZ je bila povprečna starost covidnih bolnikov, ki so umrli v bolnišnici med 4. in 10. oktobrom, 74 let, povprečna starost tistih covidnih bolnikov, ki so umrli v bolnišnicah teden poprej, pa 72 let. V obeh tednih so beležili tudi primere smrti covidnih bolnikov, ki so bili stari med 35 in 44 let. Povprečna starost covidnih bolnikov, ki so v bolnišnicah umrli med 26. julijem in 15. avgustom, pa je bila manj kot 70 let.
Za definicijo smrti bolnika s covidom se sicer šteje smrt osebe, pri katerih je bila okužba z novim koronavirusom potrjena v 28 dneh pred smrtjo.