Že naključni obiskovalec slovenske obale je lahko v zadnjem obdobju opazil veliko število poginulih klobučnjakov, ki jih je naplavilo na obalo.

Kot je za STA pojasnila raziskovalka na Morski biološki postaji Andreja Ramšak, je letošnje leto eno od tistih, ko videvamo izjemno veliko klobučnjakov, kar je posledica zadostne hrane, pri čemer se hranijo s planktonom.

Sicer pa klobučnjaki začnejo umirati, ko je končan njihov življenjski cikel oz. spolno razmnoževanje in jih lahko naplavi tudi na obalo, kar šele takrat opazijo ljudje.

Ko klobučnjaki propadejo, jih razgradijo mikrorganizmi in v okolju se sprostijo hranila iz njihovih teles in so hrana mikroorganizmom, z meduzami pa se hranijo nekatere vrste rib, želv, rakovic in ptice, je še navedla Ramšakova. Kot je dodala, so še najbolj neprijetni za ribiče, ker je ulov iz samih meduz. “Meduze se ulovijo tudi v mreže in te postanejo kot zid in jih ribe zlahka začutijo s pobočnico in se jim izognejo,” navaja.

Da veliko število klobučnjakov povzroča velike težave ribičem, je za STA potrdil tudi vodja svetovalne službe za ribištvo Aleš Bolje. Klobučnjaki se namreč zapletejo v ribiške mreže, naj gre za stoječe ali vlečne mreže, in jih hitro zapolnijo. V eno mrežo “kočo” se lahko ulovi tudi do ene tone neželelenga ulova klobučnjakov, zaradi česar se lahko mreže poškodujejo, predvsem pa ribiči ne ulovijo rib. Zato se marsikdaj sploh ne odpravijo na morje.

Po zadnji burji Bolje sicer računa, da bo klobučnjake odneslo iz Tržaškega zaliva, kar bi ponovno omogočilo ribolov. Vodja svetovalne službe je sicer opozoril, da ribiči trenutno nimajo možnosti prijave škode zaradi klobučnjakov, da pa je ta možnost predvidena v naslednji finančni perspektivi kot ukrep ob začasni ukinitvi ribolovnih aktivnosti. V tem primeru bodo ribiči tudi upravičeni do nadomestila.

Ramšakova je opozorila, da soldijo klobučnjaki med ožigalkarje in so zato nevarni ljudem, ker imajo vsi strup: “Razlika je v tem, da nekatere vrste ožigalkarjev ljudi ožgejo močneje, druge pa manj.” Kopalci naj se jih torej ne dotikajo, ker strup ostane na dlaneh. Tam je koža debelejša in ljudje ožiga ne čutijo, če se pa nato dotaknejo oči ali ust, pa začutijo močno pekočino, pri nekaterih ljudeh je znana tudi alergija na vrsto veliki klobučnjak.