Kot je za STA povedala direktorica Tržiškega muzeja Jana Babšek, jim je Svetova predala praktično vse, kar je imela s svoje športne poti, od kolajn in pokalov do oblačil in štartnih številk. V muzeju so predmete prevzeli in jih popisali. Gre za 550 predmetov, pri čemer je 20 najdragocenejših muzej prejel le v hrambo.
V muzeju bodo predmete konzervirali in jih vpisali v muzejske knjige. Najbolj izbrane oziroma dragocene predmete bodo postavili na stalno razstavo, podobno kot so to storili v primeru Bojana Križaja, ki se je za predajo predmetov muzeju odločil leta 2018. Na spominski steni bodo predstavili najvrednejša odličja in mejnike na športni poti Svetove. Opremili jo bodo tudi z video gradivom, ki ga morajo še zbrati.
Ostale predmete bodo hranili v depojih in jih na ogled postavili na občasnih razstavah. Po oblikovanju stalne razstave bodo namreč ob kakšni obletnici pripravili tudi večjo potujočo razstavo, ki bo lahko na ogled po vsej državi, ne le v Slovenskem smučarskem muzeju, je napovedala Babškova.
Slovenski smučarski muzej, ki so ga odprli leta 2014, domuje v Tržiču, ki je ena izmed zibelk športnega smučanja na Slovenskem. Stalna razstava prikazuje razvoj smučanja od pradavnine do današnjih dni. Del zbirke je posvečen začetku in razvoju smučanja v Tržiču, s predstavitvijo tržiških šampionov Jožeta Šlibarja, Bojana Križaja, Andreja Jermana in Žana Koširja. Slalom slavnih pa je posvečen najboljšim slovenskim alpskim smučarkam in smučarjem, ki so dosegali največje dosežke na velikih tekmovanjih.
V slalomu slavnih so tako predstavljene tudi zmage in odličja Mateje Svet, s pridobitvijo predmetov pa bodo njeno športno pot javnosti lahko predstavili še bistveno bolje in dopolnili ter obogatili celotno razstavo. Že doslej so v muzeju imeli eno smučko Svetove, in sicer iz zbirke Aleša Gučka. ki je bila ključna za vzpostavitev Slovenskega smučarskega muzeja.
V muzeju si štejejo v čast in priznanje, da jim je Svetova predala svoje predmete. Ti bodo v muzeju trajno in dobro hranjeni, je zagotovila Babškova. Ko muzej prevzame predmete, namreč ti formalno po zakonu postanejo spomeniki premične dediščine. Muzej jih hrani kot nacionalno bogastvo in skrbi, da so trajno na voljo javnosti, je pojasnila.
