Kot je dejala predsednica glavnega odbora Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) Jelka Velički, so že pred epidemijo opozarjali na kadrovsko problematiko, a so bili preslišani. Po njenih besedah uradni podatki kažejo, da primanjkuje 1000 učiteljev, neuradno pa je kadrovski primanjkljaj še dosti višji, je dejala.
V Svizu opozarjajo, da je nujno, da šolska politika in vlada v celoti ukrepata, saj se bo sicer trend pomanjkanja učiteljstva v prihodnjih letih še stopnjeval. Že sedaj ima namreč Slovenija po podatkih OECD eno najstarejših učiteljskih populacij v Evropi, je opozoril glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj.
Po njegovih navedbah je v Sloveniji več kot tretjina vseh učiteljic in učiteljev starejših od 50 let, medtem ko je za Evropo ta delež bistveno nižji, okrog 20-odstoten. Ob tem pa se je, kot opozarjajo v sindikatu, pedagoško delo skozi leta razvrednotilo na različnih področjih, zato je vprašanje, kako v učiteljski poklic privabiti čim več mladih.
Po Štrukljevih navedbah se področje izobraževanje marginalizira že desetletje, sedaj pa smo pred nevarnostjo, da se bo padanje pomena izobraževanja odrazilo tudi v tem, da se mladi ne bodo odločali za pedagoške poklice. Pri tem pa je opozoril, da se ugled formira tudi skozi vrednotenje dela, torej s plačo.
Pri tem je spomnil, da je 38.000 zaposlenih v vzgoji in izobraževanju spomladi izglasovalo splošno stavko, ki je še vedno odprta. Za zdaj imajo zagotovila, ki pa so načelne narave, da se bo za njihove stavkovne zahteve iskalo rešitve. Konkretnega odgovora, kdaj bi se lahko začela pogajanja, pa Štrukelj še nima.
Če se bo kadrovska problematika še zaostrovala, se bodo pedagoški procesi začeli ustavljati, ker ne bomo imeli strokovnjakov za posamezno področje, padla bo kakovost izobraževanja, je posvaril in dodal, da ko bo enkrat ugotovljeno, “da javne šole niso več kakovostne, si bo elita zagotovila zasebne šole, ki jih bo lahko tudi plačala in bo prišlo še do večje socialne diferenciacije”.
“V tem mandatu bo treba nujno izdelati nek strateško oblikovan koncept prihodnosti slovenskega izobraževanja. Celotna družba, vključno s politiko, se mora opredeliti, kakšno izobraževanje bomo imeli v prihodnjih desetih, dvajsetih letih,” je poudaril Štrukelj. Menil je, da brez vključevanja učiteljev praktikov pri tem ne bo dobrih rezultatov. Zdajšnjo vlado pa je tudi pozval, da v razmisleke o strateških pogledih vključi civilno družbo, ki je v prejšnjem letu delovala v okviru partnerstva za pravično in kakovostno javno izobraževanje.
“V prihajajočem šolskem letu učitelji in učiteljice od ministrstva pričakujemo pravočasne informacije, ki se ne bi spreminjale tedensko, potrebujemo zaupanje v naše delo, strokovno in javno podporo, potrebujemo in pravzaprav zahtevamo socialni dialog in pa zavedanje, da opozorila našega sindikata o kadrovski podhranjenosti niso iz trte izvita,” je povzela Velički.
Sicer pa je Štrukelj izrazil željo, da bi letošnje šolsko leto potekalo v normalnih pogojih in ne bi bilo treba posegati po ukrepih, ki prekinjajo pedagoški proces. Analize, ki so jih opravili v nekateri evropski državah, so namreč pokazale, da bodo posledice, ki jih je zaprtje šol povzročilo zlasti otrokom iz socialno šibkejših družin, dolgotrajnejše in bo te posledice treba tudi selektivno nasloviti.
Kot razumejo, sedanji pristop obvladovanja epidemije temelji na priporočilih, s čimer se v sindikatu strinjajo, saj po Štrukljevih besedah avtoritarni pristop, ki je temeljil na grožnjah, kaznovanju, odrejanju, ni prinesel rezultatov. Se pa, kot je dodal, zavedajo, da sedanji pristop pomeni bistveno večjo odgovornost vseh, tudi učiteljstva in staršev, da bodo poskrbeli za to, da bojo vrtci in šole odprti.
