Vojka Gorjup s kliničnega oddelka za intenzivno interno medicino je na današnji novinarski konferenci povedala, da po 30 letih dela v intenzivni enoti še ni srečala bolnikov s tako izjemno težkimi pljučnicami. Ob začetku pojava covida-19 je tudi sama mislila, da je to še ena gripa in da bo šlo mimo. “Zdaj pa smo v četrtem valu in še ni šlo mimo, ti bolniki so zelo hudo bolni, bolezen ne izbira med mladimi in starimi, bolj ali manj bolnimi, razlika je le v tem, da nekateri to bolje prenašajo,” je dejala.

Dodala, da je začetna okužba tako težka, da pljuča ne delajo več dovolj in bolnik potrebuje umetno predihavanje. Omenila je, da se nekateri bolniki še vedno branijo, da bi šli na aparat za meha dihanje. “Jaz jim povem, da bodo lepo zaspali, pljučem pa bomo dali čas, da bodo počivala in se pozdravila. Ko boste pozdravljeni, vas zbudimo in pljuča bodo normalno delala naprej,” je pojasnila Gorjupova in dodala, da je to najboljši scenarij. A poudarila, da so tudi scenariji, ki ne gredo po tej poti in pljuča razpadajo.

Predstojnik torakalne kirurgije Tomaž Štupnik je povedal, da so v UKC Ljubljana doslej pljuča uspešno presadili petim bolnikom. Zadnjo presaditev so izvedli pri ženski, ki je za covidom zbolela po porodu.

Vsi programi transplantacij, ne samo pri bolnikih s covidom-19, normalno potekajo naprej. Skupaj so letos izvedli že 12 transplantacij pljuč, ki jih je zaradi covida-19 letos nekoliko več. V času epidemije so v ljubljanskem kliničnem centru opravili 197 skupno transplantacij, in sicer 38 src, 40 jeter, 90 ledvic, dve trebušni slinavki in 27 pljuč.

“Na srečo imamo v Sloveniji zadosti darovalcev, tako da smo presaditve uspešno izpeljali,” je dejal in ob tem opozoril, da je transplantacija le en odstotek celotnega zdravljenja. Takšno zdravljenje in rehabilitacija sta namreč zelo zahtevna in ga zmorejo le bolniki z dobrim imunskim sistemom, je dodal.

Matevž Harlander s kliničnega oddelka za pljučne bolezni in alergijo je spregovoril o tem, zakaj je bolje ohraniti svoja pljuča in kakšne so omejitve po presaditvi pljuč. Kot je pojasnil, nekdo s presajenimi pljuči ne more biti nikoli več popolnoma zdrav, kot je bil prej. Poleg tega ima vsaka transplantacija svoj rok trajanja, zato je to metoda, ki je, kot pravi, rezervirana za izbrane bolnike. A tudi pri teh ni nujno, da jih bo telo lepo sprejelo, lahko pride tudi do zapletov, je pripomnil.

Pulmolog Matjaž Turel pa je spregovoril o izkušnjah t. i. post covidne ambulante. “Pljuča so tarčni organ, ta določa, kako bo covid-19 potekal, če bo težka ali lažja oblika,” je dejal. Pojasnil je, da so obravnavali okoli 140 bolnikov, od tega jih je polovica imela težji potek bolezni, 10 odstotkov pa je potrebovalo mehansko predihavanje.

Pri bolnikih z najtežjim potekom bolezni, ki so potrebovali tudi mehansko predihavanje, so posledice, kot pravi, večje, a se tudi pri njih stanje počasi popravlja. Poudaril je, da bodo bolnike spremljali še naprej, nekatere spremljajo že več kot leto dni.

Glede smrti zaradi covida-19 v Sloveniji je povedal, da bi bolniki, če se ne okužili, doživeli normalno pričakovano starost glede na njihovo stanje, a je vmes grobo posegal covid-19. “Torej teh 5000 ljudi je umrlo zaradi covida-19,” je še dodal.