Z novelo se določeno orožje seli med kategorijami, med drugim nekatere vrste dovoljenega orožja iz kategorije B prehajajo v kategorijo prepovedanega orožja A. To bo pod določenimi pogoji dovoljeno le izjemoma, na primer za športne strelce, ki imajo upravičen razlog, pojasnjujejo na ministrstvu za notranje zadeve. Posledično bodo morali imetniki orožnih listin za orožje, ki z novelo prehaja v drugo kategorijo, pri pristojni upravni enoti vložiti vlogo za novo razvrstitev orožja. Za to bodo imeli časa pet let od uveljavitve novele. Poleg tega bodo morali predložiti orožno listino, da se vanjo in v evidence vpiše spremembo kategorije.
Ne glede na petletni rok pa mora biti orožje prekategorizirano pred dajanjem orožja na trg ali pred prenosom v drugo državo članico EU oziroma tretjo državo, pojasnjujejo na ministrstvu.
Po novem bo treba pristojni upravni enoti prijaviti in pridobiti potrdilo o prijavi tudi za onesposobljeno orožje. Imetniki takega orožja, ki jim je bilo potrdilo o onesposobitvi izdano pred uveljavitvijo novele zakona, bodo morali v primeru, če orožje prenašajo ali nosijo, to orožje pred nošenjem ali prenašanjem prijaviti pri pristojni upravni enoti.
Imetniki polavtomatskega orožja, ki je bilo po starem zakonu uvrščeno v drugo kategorijo, bodo morali pred morebitno prodajo tega orožja ali prenosom v drugo državo na upravno enoto vložiti vlogo za prekategorizacijo svojega orožja, oz. bodo imeli pet let časa, da zaprosijo za izdajo dovoljenja za zbiranje orožja.
V šestih mesecih od uveljavitve novele pa bodo morali “z jasno, trajno in enotno oznako po predpisih o preizkušanju in žigosanju oziroma označevanju strelnega orožja in streliva” lastniki označiti orožje, predelano za streljanje s slepimi naboji, dražljivimi ali drugimi aktivnimi snovmi ali pirotehničnim strelivom oz. v rekvizitno ali akustično orožje.
Kot pojasnjujejo na ministrstvu, lastnikom orožja ob zamenjavi orožnih listin zaradi prekategorizacije orožja oziroma ob prijavi onesposobljenega orožja ne bo treba plačati upravne takse. Čakajo pa globe med 500 in 1500 evrov tiste, ki teh obveznosti ne bi izpolnili.
V treh mesecih od današnje uveljavitve bo spet mogoča tudi legalizacija orožja, za katerega imetnik nima orožne listine. Imetnik na upravni enoti vloži vlogo za pridobitev orožne listine. Upravna enota bo po pojasnilih ministrstva ustrezno orožno listino izdala, če orožje ne izvira iz kaznivega dejanja in je imetnik dopolnil 18 let, zanj ne obstajajo zadržki javnega reda, predloži potrdilo o opravljenem zdravniškem pregledu ter je opravil preizkus znanja o ravnanju z orožjem.
Skladno z novelo bodo lahko posamezniki, ki imajo v orožnem listu že registrirano varnostno orožje, posedovali tudi več kosov varnostnega orožja kot to velja za športno in lovsko orožje.
Zbiratelji orožja bodo po novem lahko izjemoma zbirali tudi hladno orožje in drugo kratkocevno ali dolgocevno strelno orožje s posamičnim polnjenjem, repetirnim mehanizmom, polavtomatsko in avtomatsko orožje iz kategorije prepovedanega orožja. Zbiratelji bodo tudi lahko javno razstavljali orožje v ustreznih prostorih in na način, da ga ni mogoče odtujiti, še pojasnjuje ministrstvo.
Kot so še izpostavili, novela tudi jasneje določa, kakšno orožje in strelivo zanj se lahko posoja. Kot primer so navedli, da si lahko lovca z orožnim listom za lov med seboj posojata lovsko orožje. Orožje si lahko posodita za največ 30 dni.
Novela pa ureja tudi dajanje varnostnega orožja v uporabo. To bo mogoče pod neposrednim nadzorom lastnika tega orožja, dokler trajajo strelske vaje ali tekmovanje na strelišču. Članu strelske organizacije bo po novem orožje lahko dal v uporabo tudi njegov športni strelski mentor, dokler trajajo strelske vaje ali tekmovanje na strelišču.
DZ je novelo zakona o orožju sprejel 16. julija letos. Novela med drugim v slovenski pravni red prenaša evropsko direktivo o nadzoru nabave in posedovanja orožja.
