STA je pred volitvami na stranke in liste, ki se bodo 24. aprila potegovale za vstop v parlament, naslovila več sklopov vprašanj. Med drugim vprašanja o zdravstvenem sistemu.

Že pred epidemijo covida-19, ki je skoraj za dve leti ohromila slovensko zdravstvo, to ni bilo v najboljši kondiciji, zdravstvena kriza pa je težave sistema še izpostavila. Med najbolj perečimi so nedopustno dolge čakalne dobe, za reševanje katerih imajo stranke različne predloge. Med drugim izpostavljajo vključevanje vseh razpoložljivih kapacitet, a bi nekatere prednost pri tem dale javnim izvajalcem zdravstvenih storitev.

Med izzivi vidijo tudi nujno reorganizacijo sistema, administrativno razbremenitev, dolgoročno načrtovanje kadrov, nagrajevanje oz. stimulacijo dodatnega dela in zagotovitev transparentnosti nabav v zdravstvu in boj proti korupciji. Tiste, ki bi dopustile delo zdravnikov, sicer zaposlenih v javnih zdravstvenih zavodih, še v zasebnih zdravstvenih zavodih (t. i. dvoživke), ob tem poudarjajo nujnost nadzora oz. določenih omejitev.

Da dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ne bi ukinili, so izrecno navedli v NSi in Domovinski ligi, sicer pa velika večina strank ukinitev dopolnilnega zavarovanja podpira.

Kandidatne liste so za STA odgovorile na naslednja vprašanja:

1. Ali je čakalne vrste v zdravstvu mogoče skrajšati? Če da, naštejete tri konkretne ukrepe.
2. S katerimi ukrepi bi povečali dostopnost do osebnega zdravnika?
3. Ali podpirate ukinitev dopolnilnega zavarovanja?
4. Ali ste za krepitev javnega zdravstva znotraj javnozdravstvene mreže? Ali pa zagovarjate načelo, da denar sledi bolniku?
5. Ali bi v celoti preprečili t. i. dvoživke ali pa bi dopustili, da te delajo prek javnega zavoda?
6. Ali podpirate t. i. proračunsko varovalko za zdravstveno blagajno?

DeSUS

Čakalne vrste je po njihovem mnenju mogoče skrajšati samo v sodelovanju z nosilci zdravstvene dejavnosti. Najprej bi bilo treba počistiti sezname za storitve, ki so bile že opravljene samoplačniško, saj menijo, da polni seznami podpirajo “zdravnike dvoživke”, ki na ta način služijo. Ocenjujejo, da so vsi podatki za to na voljo, a ni želje, da se to zgodi. Izpostavljajo, da drugje po svetu ne poznajo tega, da bi zdravniki lahko delali v dveh pravnih enitetah, saj imajo v pogodbi o zaposlitvah konkurenčne klavzule. Povečanje dostopnosti do družinskega zdravnika je po njihovi oceni v rokah zdravnikov in zdravstvenih zavodov, tudi za ceno pogodbenih penalov. Ob tem so spomnili, da so družinski zdravniki leta 2017 dosegli zmanjšanje glavarinskih količnikov in da se je takrat začel proces, v katerem je 120.000 ljudi ostalo brez osebnega zdravnika, in da torej zdravniki danes delajo manj za isto plačo. Dopolnilno zavarovanje ima več plati, zato je treba pretehtati vse vidike, da pri morebitni ukinitvi ne bi poslabšali položaja zavarovanca. Načelo, da denar sledi bolniku, je po njihovem mnenju zavarovalniški model, ki izključuje solidarnost. Javna zdravstvena mreža je nujno potrebna za obvladovanje zdravstvenih tveganj na vseh ravneh. Za zdravstvo bi po njihovem iz proračuna morali nameniti večji delež denarja in če to pomeni proračunsko varovalko, jo podpirajo, nikakor pa ne, da bi zdravstvenega blagajna imela enake pogoje kot državni proračun. To bi bil pokop našega javnega zdravstva, menijo.

Domovinska liga

Skrajševanja čakalnih vrst bi se lotili z vključitvijo vseh kvalificiranih ponudnikov zdravstvenih storitev, spremembo centralnoplanskega sistema zdravstva ter zmanjševanjem nepotrebnih napotitev s primarne na sekundarno raven zdravstva in naročanja nepotrebnih zdravstvenih storitev. Dostopnost do osebnega zdravnika bi izboljšali s povečanjem števila zdravnikov družinske medicine, koncesij za družinsko medicino ter stimulacijo za time družinske medicine ter šolskih in otroških dispanzerjev. Zagovarjajo načelo, da denar sledi bolniku, saj da bolnika ne zanima, kdo izvaja storitev, ampak zgolj kakovost in dostopnost do nje. Ocenjujejo, da v centralnoplanskem sistemu zdravstva, kot je slovenski, “zdravniki dvoživke” preprečujejo popoln kolaps sistema. Zavzemajo se za zdravstveni sistem, prek katerega so pokriti stroški zdravljenja pri zdravniku s strokovno licenco, ki si ga bolnik sam izbere. To bi njihovem mnenju rešilo tudi problem “dvoživk”. Ne podpirajo ne ukinitve dopolnilnega zavarovanja ne proračunske varovalke za zdravstveno blagajno.

Državljansko gibanje Resni.ca

Čakalne vrste bi krajšali z uvedbo javnega zdravstva, saj da imamo sedaj državnega, v katerem bi denar sledil bolniku, zavarovalnica pa bi izplačala zdravljenje tam, kjer je bilo opravljeno. Zavzemajo se za pregon korupcije, s čimer bi zagotovili več denarja za zdravstvo in zdravstvene delavce. Zavzemajo se tudi za učinkovito vodenje zdravstvenih ustanov po sistemu podjetij in stimulativno plačilo po učinku. Dostopnost do osebnega zdravnika bi povečali z zmanjšanjem administracijske obremenitve za družinske zdravnike, več razpisanih specializacij za družinsko medicino ter višjo in stimulativno plačo. Podpirajo ukinitev dopolnilnega zavarovanja in zagovarjajo stališče, da ne bi bilo prehodov zaposlenih v javnih zavodih v zasebni sektor. Ne podpirajo proračunske varovalke za zdravstveno blagajno, saj je po njihovi oceni zdravstvo eden izmed sektorjev, kjer odteče največ denarja iz naslova korupcije, s tako varovalko pa bi se ti odlivi lahko samo povečali.

Gibanje Svoboda

Opozarjajo, da čakalnih vrst ne beležimo več. V okviru ministrstva za zdravje bi formirali krizno skupino za pripravo načrta, kako nadoknaditi zamude iz časa epidemije. Vse storitve bi plačevali po realizaciji, opravljali bi jih lahko vsi izvajalci, ki se bodo prijavili v sistem. Ukrep bi veljal začasno, do skrajšanja čakalnih vrst na dopustno raven. So za učinkovitejšo izrabo medicinske diagnostične opreme v javnih zdravstvenih zavodih in za nadzor nad opravljenimi storitvami. Z interventnim zakonom bi razbremenili zdravnike v primarnem zdravstvu. ZZZS in zdravstvene zavarovalnice morajo bolj proaktivno pristopiti k nadzoru vseh zdravstvenih storitev, ZZZS pa mora postati aktivni plačnik in nadzornik plačila storitev. Dopolnilno zavarovanje bi preoblikovali, ko bi v okviru širokega konsenza zagotovili način zbiranja 600 milijonov evrov letno in jih opredelili kot javna sredstva za zdravstvo. Njihov cilj je učinkovitejša poraba sredstev, racionalizacija poslovanja, boljša reorganizacija zdravstvenih zavodov in učinkovitejša izraba obstoječih kapacitet z ustrezno stimulacijo vseh zaposlenih. Ukinili bi sočasno delo zdravnikov na več deloviščih ter pripravili dodatne spodbude za medicinski kader. Za javne zdravstvene storitve je treba nameniti več sredstev kot jih sedaj, doseči želijo 10 odstotkov višine BDP. V ta namen bodo preučili vključitev več različnih virov, med katerimi so tudi proračunska sredstva, napovedujejo.

Levica

Poudarjajo, da za odpravo čakalnih vrst najprej potrebujemo natančne podatke. Nato je treba zagotoviti, da zdravniki svoje delo v celoti opravijo znotraj matične ustave. Z ukinitvijo “dvoživk” bo odpadel tudi interes teh zdravnikov, da se čakalne dobe podaljšujejo zato, da lahko ob opravljanju teh storitev zunaj javnega zdravstvenega sistema kujejo dobičke. Programe z najdaljšimi čakalnimi vrstami bi financirali glede na realizacijo. Na primarni ravni bi uvedli sistem, ki bi v primeru težav pri iskanju zdravnika bolnikom omogočil vložitev zahteve na območno enoto ZZZS, ta pa jim bo dolžan v dveh tednih najti zdravnika. Med ukrepi navajajo še organizirano načrtovanje uvoza tujega zdravstvenega kadra, dodatna proračunska sredstva, spremembe sistema glavarin glede na potrebe prebivalstva. Podpirajo ukinitev dopolnilnega zavarovanja, saj gre po njihovi oceni za nepravičen, nesolidaren davek. So za krepitev javnega zdravstva, kar pa ne pomeni krepitev javne mreže. Pod javno mrežo, kot izpostavljajo, spadajo tudi koncesionarji, ki pa delujejo profitno, kar pomeni, da gre za zasebno in ne javno zdravstvo. Bolniku mora slediti predvsem zdravnik, denar pa mora ostajati v javnem sistemu. Popoldansko delo zdravnikov ni anomalija, temveč je sistemska in uzakonjena praksa, ki po njihovem mnenju vodi v korupcijska tveganja, preskakovanja in podaljševanje čakalnih vrst, privatizacijo in siromašenje javnega zdravstvenega sistema ter pretakanje javnih sredstev v profite zasebnikov, menijo. Podpirajo proračunsko varovalko za zdravstveno blagajno.

Lista Borisa Popoviča – Digitalizirajmo Slovenijo

Čakalne vrste v zdravstvu so po njihovem mnenju umetna tvorba, ki jih je ustvaril zastarel sistem in zloraba s strani vplivnih stricev iz ozadja, ki na ta račun kujejo ogromne dobičke, z njimi pa sodelujejo tudi prenekateri zaposleni v zdravstvu. Za učinkovito skrajšanje čakalnih vrst vidijo več različnih možnosti, ena je tudi ta, da so zaposleni zdravniki specialisti zaposleni preko pogodb, “kot na primer nogometaši, po italijanskem vzoru”. Drugi model je, da se zdravniku poleg rednega dela dovoljuje tudi dodatno, t. i. popoldansko delo v istem zavodu, kjer je za njegovo dodatno delo soudeležen pri dobičku. Dvoživke pa bi, ko bodo te možnosti uvedene, prepovedali. Prepričani so, da bi z naštetimi ukrepi zelo hitro dosegli, da bodo osebni zdravniki neprimerno manj obremenjeni kot so danes. Menijo, da z njihovim načinom prenove zdravstvenega sistema dopolnilno zdravstveno zavarovanje ne bo več potrebno in obdobja nesorazmernega bogatenja zavarovalnic po njihovem mnenju ne bo več. So za krepitev javnozdravstvene mreže, ki lahko edina zagotovi resnično dostopno zdravstvo za vse. Podpirajo proračunsko varovalko za zdravstveno blagajno.

LMŠ

Za skrajšanje čakalnih vrst bi ZZZS namenili dodatna sredstva in uvedli plačevanje zdravstvenih storitev po realizaciji, zlasti v dejavnostih, v katerih so nedopustne čakalne dobe najdaljše. Zdravstvene storitve, ki jih izvajalci ne morejo izvesti, bi zagotovili z nacionalnim razpisom po t. i. kaskadnem sistemu, pri čemer bi upoštevali vrstni red: javni zdravstveni zavodi, koncesionarji, zasebniki. Predlagajo mobilnost pacientov in specializacijo posameznih bolnišnic. V Ljubljani in Mariboru bi vzpostavili mestni bolnišnici. Pri reševanju težav z dostopnostjo do osebnega zdravnika se jim zdi nujen dialog o vsaj začasnem zvišanju glavarinskih količnikov, vnovična aktivacija upokojenih zdravnikov, spodbude, da bi se za družinsko medicino odločilo čim več specializantov, administrativna razbremenitev zdravnikov in več referenčnih ambulant. Podpirajo ukinitev dopolnilnega zavarovanja. Zavzemajo se za prenos pod obvezno zavarovanje, s čimer bi sredstva, ki so danes dobički zavarovalnic, ter sredstva, potrebna za njihovo delovanje, prenesli v javno blagajno. Košarica pravic bi ob tem ostala enaka, uvedli bi solidarnostno lestvico. Podpirajo krepitev javne mreže. Sledenje denarja bolniku je zgolj drug izraz za začetek privatizacije in razpad javnega zdravstva, menijo. Uvedli bi jasno razmejitev med javnim in zasebnim ter dosleden nadzor nad izdajanjem dovoljenj in izvajanjem “popoldanskega dela”, ki ne sme biti na škodo javnega zdravstva. Podpirajo proračunsko varovalko za zdravstveno blagajno.

Naša dežela

Skrajšanje čakalnih vrst in večja dostopnost do osebnega zdravnika je po njihovem mnenju mogoča s konkretno zdravstveno reformo. So za ukinitev dopolnilnega zavarovanja. Menijo, da bi moral ZZZS, ki upravlja s sredstvi obveznega zavarovanja, delovati po zakonski ureditvi vzajemne zavarovalnice, kar pomeni, da o porabi sredstev odločajo izključno predstavniki zavarovancev v skupščini. Ta naj odloča tudi o košarici storitev glede na razpoložljiva sredstva, ki naj se preverja vsako leto. Treba je nadaljevati z zmanjševanjem stroškov za nakup medicinske opreme, zdravil in materiala. Bolnik naj ima na podlagi obveznega zavarovanja pravico do kritja stroškov zdravljenja v Sloveniji in pravico do izbire izvajalca zdravstvenih storitev v okviru javne službe ali v okviru zasebne dejavnosti ob izpolnjevanju predpisanih pogojev. Prednost zdravstvene obravnave in standarde obravnave določa neodvisna agencija, ki cenik javno objavi. Eden izmed ključnih ciljev reforme zdravstvenega sistema mora biti gospodarno ravnanje z javnimi sredstvi ter s tem povezana jasna ločitev med javnim in zasebnim zdravstvom, saj interesi zasebnega zdravstva ne smejo ogroziti javnega interesa v okviru javnega zdravstva. Država je odgovorna za kakovosten, solidaren in vsem dostopen zdravstveni sistem. Če zdravstvena blagajna tega ne zmore, mora državni proračun razliko pokrivati, menijo.

Naša prihodnost in Dobra država

Med ukrepi za skrajšanje čakalnih vrst naštevajo javno dostopne, pregledne nabavne in investicijske procese ter dostopne statistične informacije o opravljenih storitvah v javnem zdravstvu. Pa tudi dolgoročno planiranje zdravstvenih kadrov in izboljšanje sistema za dodeljevanje kvot med zavarovalnicami in zdravstvenim sistemom. Dostopnost do osebnega zdravnika bi povečali s ponovno vzpostavitvijo mreže družinskih zdravnikov, povečanjem kompetenc medicinskih sester ter prerazporeditvijo zdravnikov iz sekundarija in terciarija na primarni nivo. Podpirajo ukinitev dopolnilnega zavarovanja z revidiranjem košarice osnovnega zdravstvenega zavarovanja, kar bi posledično pripeljalo do ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. So za krepitev javnega zdravstva znotraj javnozdravstvene mreže. Koncesionarji naj se vključijo, kjer je pomanjkanje kapacitet v javnem zdravstvu. Prevzeti morajo tudi obveznosti, ki so vezane na javno zdravstvo, kot so dežurstva, urgenca, delo med prazniki. Glede “dvoživk” pravijo, da kdorkoli deluje v obeh sistemih, mora temu ustrezno porazdeliti svoje obremenitve po urah in ostale stroške iz tega naslova, vključno s porazdelitvijo stroškov izobraževanja in usposabljanja. Ne podpirajo proračunske varovalke za zdravstveno blagajno, saj vidijo veliko drugih priložnosti za stabilizacijo zdravstvene blagajne.

NSi

Čakalne vrste v zdravstvu bi skrajšali z vključevanjem vseh razpoložljivih zdravstvenih kapacitet v javno mrežo, tako javnih zavodov kot zasebnikov. Poleg tega bi odpravili koncesije in uvedli novo statusno obliko “samostojni nosilec zdravstvene dejavnosti”. Vzpostaviti je treba tudi sistem kakovostnega spremljanja čakajočih, ki temelji na enotni informacijski podpori, menijo. Dostopnosti do osebnega zdravnika bi med drugim povečali s povečevanjem števila vpisnih mest na medicinske fakultete in promocijo specializacije družinske medicine. Pri tem je ključno boljše vrednotenje poklica osebnega zdravnika, izboljšanje delovnih pogojev, zlasti administrativna razbremenitev, da se lahko zdravnik posveti bolniku, in uvedba dodatnih nagrad oz. spodbud za zdravnike, ki se odločijo za delo v odročnih krajih. Poleg tega bi na delo v Slovenijo z dobrimi pogoji privabili slovenske zdravnike, ki delajo v tujini, kratkoročno pa tudi zdravnike iz nam bližnjih kulturnih okolij, kjer znanje jezika ni prehuda ovira. Niso za ukinitev dopolnilnega zavarovanja. Menijo namreč, da bi bilo v osnovi treba preoblikovati celoten sistem zdravstvenega zavarovanja, ki bi v središče postavil bolnika ter omogočil svobodno izbiro izvajalca zavarovanja in izvajalca storitev. So za krepitev javnega zdravstva na način, da denar sledi bolniku. Kdor pa kakovostno opravi svoje redno delo, naj ima možnost dodatnega dela in s tem pripomore h krajšanju čakalnih vrst. Podpirajo ukinitev monopola ZZZS in vzpostavitev konkurence na področju obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Piratska stranka Slovenije

Menijo, da je čakalne vrste v zdravstvu mogoče skrajšati s spremembo standardov in normativov in sistema financiranja zdravstva ter z zmanjšanjem administrativnih bremen zdravnikom in medicinskim sestram. Tudi dostopnost do osebnega zdravnika bi povečali s spremembo standardov in normativov, razbremenitvijo zdravnikov in sester z birokracijo ter z vzpostavitvijo učinkovitih digitalnih rešitev, primernih za zdravstvo. Podpirajo ukinitev dopolnilnega zavarovanja, ne podpirajo pa proračunske varovalke za zdravstveno blagajno. Zagovarjajo krepitev javnega zdravstva, koncesionarje pa vidijo kot način dopolnjevanja javnega zdravstva v primerih, ko to ne more pokriti določenih področij. Zdravnikom ne bi prepovedali dela v zasebnih ambulantah, le poostrili bi nadzor, da v javnih službah opravijo svoje delo vestno in v skladu z zahtevanimi standardi.

Povežimo Slovenijo

Med ukrepi za skrajšanje čakalnih dob izpostavljajo spremembe procesov znotraj zdravstva, transparentne in ekonomične investicije ter nabave v zdravstvu, pa tudi transparentno informatizacijo. To bi vodstvu zdravstvenih ustanov omogočilo učinkovito razporeditev dela zdravstvenemu osebju, menijo. Mladim zdravnikom je treba zagotoviti pogoje, da bo jim bo delo v Sloveniji strokovni, službeni in poslovni izziv. Treba je dvigniti status družinskega zdravnika, z večjo digitalizacijo pa krepiti tudi vlogo telemedicine. Ocenjujejo, da je sedanji status dopolnilnega zavarovanje v nasprotju z osnovnim namenom dopolnilnega zavarovanja. Sprememba ali ukinitev pa mora biti predmet širokega strokovnega in političnega dogovora vseh ključnih deležnikov. Menijo, da mora javno zdravstvo ostati. Glede popoldanskega dela zdravnikov v zasebnem sektorju menijo, da gre za delo, ki ga posamezniki izvajajo v svojem prostem času in zato je to možnost, ki jo ima prav vsak od nas. Če posamezniki v rednem delu svoje naloge opravijo kakovostno, ni nobenih ovir za popoldansko delo, pod pogojem, da to ne vpliva na njihovo redno delo. Če ne bodo uvedli drugih nujnih sprememb v zdravstvu, so proti proračunski varovalki za zdravstveno blagajno. Menijo še, da mora ZZZS glede na izzive v zdravstvu spremeniti način delovanja.

SAB

Da bi okrepili javno in dostopno zdravstvo, bodo povečali vlaganja v njegovo dostopnost in kakovost, povečali bi tudi število družinskih zdravnikov, uredili njihove plače in izboljšali pogoje dela z zmanjšanjem administrativnih obremenitev, ukinitvijo dvojnih delovišč, ustrezno digitalizacijo in informatizacijo delovnih procesov. Pripravili bodo poseben program skrajševanja čakalnih vrst, zagotovili potrebna sredstva in uporabili vse razpoložljive resurse po kaskadnem sistemu, po kateri bi prednost imelo javno zdravstvo, sledijo koncesionarji, na koncu pa zasebniki. Podpirajo ukinitev dopolnilnega zavarovanja, vendar na način, ki ne bo ogrozil vzdržnosti zdravstvene blagajne. Ob ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja je treba sredstva, ki bodo v zdravstveni blagajni izpadla, nadomestiti z drugim virom. Ob tem poudarjajo, da zdravstva ni mogoče in ni dopustno prepustiti trgu. Treba je jasno določiti pravila, pri čemer je treba za vsako ceno ohraniti vsem dostopno in učinkovito javno zdravstvo, ki temelji na solidarnosti. Jasno bodo razmejili delovanje zdravnikov v javnem in zasebnem sektorju. Oba sektorja sta po njihovem mnenju pomembna, a mora biti njuno delovanje transparentno, ločnica med njima pa evidentna.

SD

V SD želijo vsem ljudem zagotoviti pregled pri specialistu v največ 30 dneh. Med ukrepi, s katerimi bi to dosegli, naštevajo prevetritev čakalnih seznamov, plačilo vseh storitev, ki jih javni zdravstveni zavodi izvedejo za storitve nad dopustno čakalno dobo, ponovno ovrednotenje cen storitev z nedopustnimi čakalnimi dobami, organizacijske spremembe javnih zdravstvenih zavodov in urgentni program za odpravljanje zaostankov, za katerega bodo namenili 200 milijonov evrov. Dostopnost do osebnega zdravnika bi med drugim povečali z dogovorom z družinskimi zdravniki glede glavarinskih količnikov, dodatnim plačilom preseganja glavarinskih količnikov, višjim plačnim razredom za vse družinske zdravnike in specializante družinske medicine. Ob tem predlagajo administrativno razbremenitev ter prenos določenih kompetenc na del kadra zdravstvene nege. Menijo, da denar že sedaj sledi bolniku, a dodajo, da se ne sme pristati na pogojevanje zasebnih zavarovalnic, kaj je ali ni bolniku dovoljeno nuditi. Dela zdravnikov, ki so zaposleni v javnem zdravstvu, pri zasebnikih ne podpirajo, podpirajo pa možnost dodatnega dela v okviru javnega sistema. Podpirajo proračunsko varovalko za zdravstveno blagajno, a je ob tem po njihovem mnenju treba povečati vlogo ministrstva za zdravje kot upravitelja okrepljenega javnega zdravstvenega sistema, povečati nadzor ter spodbuditi digitalizacijo in prilagoditev zdravstvene mreže in sistema dolgotrajne oskrbe. Podpirajo ukinitev dopolnilnega zavarovanja.

SDS

ZZZS mora za postati aktivni kupec storitev za svoje zavarovance in vzpostaviti permanentni mehanizem skrajševanja čakalnih dob z prerazporejanjem neopravljenih programov med izvajalci, v sistem izvajanja storitev pa je treba vključiti vse zdravstvene strokovnjake, menijo. Zaradi pomanjkanja zdravnikov številnih specialnosti bodo omogočili, da se v mrežo izvajalcev vključijo vsi zdravniki, ki izpolnjujejo določene pogoje. Na razpise, ki morajo biti izvedeni transparentno, se bodo lahko pod enakimi pogoji prijavljali vsi izvajalci, ki bodo izpolnjevali strokovne, kadrovske, tehnične in prostorske pogoje. Družinske zdravnike bi pridobili s stimulativnim pristopom glede specializacije, nagrajevanjem v ruralnih ambulantah, razbremenitvijo administrativnih bremen. Statusna oblika zdravnika se jim zdi manj pomembna. Z ustreznimi podlagami bodo poskrbeli, da bo tudi specializant družinske medicine in pediatrije pod določenimi pogoji lahko že deloval kot izbrani osebni zdravnik. So za administrativno razbremenitev. Dopuščajo, da zdravniki, ki delajo v javnem zavodu, delajo tudi pri zasebniku, vendar morajo biti pravila jasna. Za vsak odklon od reguliranega dela so odgovorni dolžni ustrezno sankcionirati. Delavcu v zdravstvenem sistemu se delo pri drugem delodajalcu omogoči le, če izpolnjuje vse obveznosti pri primarnem delodajalcu. Pomembno pri tem je, da bodo tisti, ki so pripravljeni delati več, tudi ustrezno nagrajeni. V SDS zagovarjajo načelo, da denar sledi bolniku. Ne podpirajo predloga, da bi se zdravstvena blagajna financirala na način kot zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Na vprašanje glede ukinitve dopolnilnega zavarovanja niso odgovorili.

SNS

Čakalne vrste v zdravstvu je po njihovi oceni mogoče skrajšati z dobro organizacijo zdravstvene službe, brez koruptivnih posegov in brez prijateljskih vezi. Dostopnost do osebnega zdravnika bi povečali s povezavo kompletne zdravstvene strukture z istim informativnim sistemom, prenehanjem administrativnega dela, ki zdravnikom jemlje čas, in energijo ter uvedbo zdravstvenih kartic s celotno anamnezo posameznika. Javna zdravstvena mreža mora ostati, vendar mora biti omogočena tudi privatna iniciativa na področju zdravstva, menijo. Odpravili bi t. i. dvoživke. Podpirajo ukinitev dopolnilnega zavarovanja, ne podpirajo pa proračunske varovalke za zdravstveno blagajno.

Vesna

Čakalne vrste v zdravstvu bi skrajševali s pretvorbo dopolnilnega zavarovanja v obvezno zavarovanje, dodatno digitalizacijo in boljšo organizacijo delovanja zdravstvenih ustanov ter ostrim bojem proti korupciji v zdravstvu, ki po njihovi oceni močno podaljšuje čakalne vrste. Med dolgoročnimi ukrepi za povečanje dostopnost do osebnega zdravnika vidijo izobraževanja več zdravnikov z ustrezno specializacijo. Bolj kratkoročna ukrepa sta po njihovem mnenju lažje vključevanje zdravnikov, ki pridejo iz tujine, in boljša organizacija dela zdravstvenih ustanov ter dodatna pomoč pri administrativnih opravilih. So za krepitev javnega zdravstva in javnozdravstvene mreže, hkrati pa je treba pregledati in izboljšati način financiranja zdravstva. So proti “dvoživkam”, ker da so pogosto v konfliktu interesov, ki lahko podaljšuje čakalne vrste. Zdravnikom moramo omogočiti več dela znotraj ustanove, kjer so zaposleni in dodatno delo dodatno nagraditi, še menijo.

Zavezništvo osvobodimo Slovenija/Gibanje Zedinjena Slovenija

Čakalne v vrste v zdravstvu je po njihovem mnenju mogoče skrajšati z dobro organizacijo, redom in disciplino ter z zaposlitvijo dodatne delovne sile: zdravnikov, sester in ostalega osebja. Dostopnost do osebnega zdravnika bi povečali z dodatnimi zdravniki, ker jih je trenutno premalo. Podpirajo ukinitev dopolnilnega zavarovanja, ker da gre za dodatno administracijo, ki je sama sebi namen. Ob tem se zavzemajo za ločitev javnega od zasebnega v zdravstvu, potem pa za odpravo korupcije in boljšo organizacijo dela v javnem zdravstvu. Glede podpore o proračunsko varovalki za zdravstveno blagajno odgovarjajo, da ne podpirajo ribarjenja v kalnem, ampak čiste račune za transparentne zdravstvene storitve.

* Odgovori so navedeni po abecednem vrstnem redu strank oziroma list. Na vprašanja nista odgovorila Gibanje zdrava družba in Za ljudstvo Slovenije.