Zagovorniki in nasprotniki novele zakona o vodah po 30 dneh referendumske kampanje ostajajo trdno vsak na svojem bregu. Zagovorniki skupaj z ministrom za okolje in prostor Andrejem Vizjakom poudarjajo, da se z novelo zakona o vodah oži nabor objektov, ki jih bo mogoče graditi na priobalnih zemljiščih. Doslej je bilo namreč mogoče z vladno uredbo zožiti priobalni pas in graditi vse vrste objektov, odslej bodo lahko tam zrasli le še objekti v javni rabi in enostavni objekti.

Nasprotniki zagotavljajo, da novela možnost gradnje širi. Ob priobalnih pasovih zajema tudi vodna zemljišča, med izjeme, ki jih je kljub splošni prepovedi mogoče graditi na teh zemljiščih, pa vnaša dve novi – objekte v javni rabi in enostavne objekte. Iz zakona je medtem izpadel eden od pogojev za poseganje na priobalna zemljišča, in sicer je bilo mogoče priobalni pas ožiti le na obstoječih stavbnih zemljiščih znotraj naselij. Po novem bo mogoče gradbene parcele vzpostaviti tudi ob vodah v nedotaknjeni naravi, trdijo.

Vsaka gradnja ob vodi povečuje poplavno varnost in lahko ogroža pitno vodo, svarijo nasprotniki. Opozarjajo tudi, da se odločanje o dopustnosti gradnje prenaša z najvišje, vladne ravni, na raven uradnikov na direkciji za vode, kar povečuje tveganja za korupcijo in pritiske.

Vizjak je med drugim v kampanji pozival k zaupanju strokovnjakom na direkciji za vode. Poudarjal je tudi varovalke v zakonu, ki naj bi zagotovile, da na priobalnih in vodnih zemljiščih ne bo zgrajen noben objekt, ki bi poslabšal poplavno varnost ali stanje voda.

Novela zakona prinaša tudi možnost, da se dodatna sredstva za redno vzdrževanje vodotokov zagotovijo iz sklada za vode. Skoraj identično rešitev je sicer za letošnje leto že zagotovil zakon o interventnih ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu pri omilitvi posledic epidemije covida-19, ki so ga poslanci potrdili v sredo.

Nasprotniki novele, ki jim je prikimal tudi varuh človekovih pravic Peter Svetina, so obenem prepričani, da je bil postopek sprejemanja novele neskladen s slovensko in mednarodno zakonodajo, saj javnosti ni bilo omogočeno ustrezno sodelovanje pri oblikovanju zakonskih rešitev.

Za referendum se sicer kaže veliko zanimanje. Predčasnega glasovanja na referendumu se je, kljub poletnim dopustom, v dveh dneh udeležilo 54.456 volivcev oz. 3,21 odstotka vseh volilnih upravičencev.

Novela bo na referendumu zavrnjena, če se bo za to izrekla večina udeležencev referenduma, pri čemer pa mora ta večina hkrati predstavljati tudi najmanj 20 odstotkov vseh volilnih upravičencev. To pomeni, da mora biti proti okoli 340.000 volivcev.