Kangler, trenutno državni sekretar na notranjem ministrstvu, je sicer zahteval okoli 661.000 evrov in z odločitvijo okrožnega sodišča ni bil zadovoljen, zato se je pritožil.

Odškodninski zahtevek se je nanašal na pet sodnih postopkov, ki so v preteklosti potekali zoper Kanglerja in so se v celoti zaključili z oprostitvijo ali ustavitvijo postopka. To so zadeve Ježovita, kolektor na mariborski tržnici, lutkovno gledališče, radarji ter zadevo podžupanje Astrid Bah.

V zadevi Ježovita je tožilstvo Kanglerju očitalo dodelitev službenega stanovanja vedeževalki Karin Ježovita. Sprva je bil obsojen na sedem mesecev zapora, nato pa je po izločitvi prisluhov iz spisa tožilstvo obtožnico umaknilo.

Nekaj več kot 200.000 evrov odškodnine je Kangler terjal za izgubljene plače, ker je zaradi zadeve Ježovita izgubil položaj državnega svetnika in tudi ni mogel dobiti druge službe. Od države je zahteval še 410.000 evrov odškodnine zaradi čustvenih bolečin, ki so mu jih povzročila leta sodnih postopkov.

Kot poroča Delo, so višji sodniki potrdili odločitev “glede zavrnitve višje zahtevane odškodnine za škodo zaradi prenehanja funkcije državnega svetnika in glede odškodnine zaradi nepremoženjske škode v posledici neupravičene obsodbe”. Višje sodišče je tako menilo, da je prisojena odškodnina zaradi neupravičene obsodbe ustrezna. Potrdilo je tudi temelj in višino prisojene škode za izgubo dohodka državnega svetnika, tako da je ta del sodbe pravnomočen.

Je pa višje sodišče delno ugodilo Kanglerjevi pritožbi in razveljavilo sodbo v delu, kjer je okrožno sodišče zavrnilo zahtevek za plačilo 192.752 evrov za izgubljeni osebni dohodek iz zaposlitve in za plačilo zneska 395.000 evrov zaradi duševnih bolečin.

Okrožno sodišče bo tako moralo v ponovljenem postopku odločiti o morebitni odškodnini zaradi nezmožnosti zaposlitve pri družbi Varnost od aprila 2013 do marca 2020, ko je bil imenovan na mesto državnega sekretarja, saj v zvezi s tem v prvem postopku ni zaslišalo predlagane priče. Prav tako po oceni višjega sodišča ni zadostno obrazložilo zavrnitve zahtevka v delu, ki se nanaša na trditve o montiranih procesih oz. odškodnino za domnevno protipravno ravnanje tožilstva in sodišča.

Prvostopenjsko sodišče mora tudi ugotoviti, ali je bilo odločanje sodnikov v posameznih postopkih proti Kanglerju kljub kasnejšemu uspešnemu epilogu očitno grobo in napačno. Za odškodninsko odgovornost države namreč ne zadošča kakršna koli nepravilnost, ki jo zagreši sodnik, temveč mora biti izpolnjen standard t. i. kvalificirane napačnosti odločitve zaradi očitne in grobe kršitve prava in sodniških dolžnosti, piše časnik.

Ugotoviti mora tudi, ali ta morebitna škoda presega običajne neugodnosti zaradi poteka kazenskega postopka. Prav tako mora raziskati, ali je med domnevno protipravnim ravnanjem sodnikov in škodo obstajala vzročna zveza.

Narok v ponovljenem sojenju je razpisan za 16. maj.