Ker epidemija covida-19 še traja, vlada predlaga, naj bodo odhodki državnega proračuna letos za 800 milijonov evrov višji od tistih, ki jih je konec lanskega novembra določil DZ. Že četrtič spremenjeni odlok o okviru za pripravo proračunov sektorja država 2020-2022, ki ga bodo poslanci potrjevali na petkovi izredni seji, določa, da bo lahko država letos porabila največ 14,32 milijarde evrov.

Izjemne okoliščine, povezane z epidemijo, so se namreč v času od priprave proračuna za leto 2021 bistveno okrepile in poslabšale, je vlada zapisala v obrazložitvi predlaganih sprememb. Šircelj je danes spomnil, da je bila medtem podaljšana tudi vrsta ukrepov iz doslej osmih sprejetih protikoronskih zakonov.

Čeprav je na voljo cepivo proti covidu-19, pa so njegove količine omejene v celotni EU, prihaja tudi do zamude pri dobavah in ni jasno, kdaj bo epidemije konec. Poleg tega so že zdaj potrebne znatne investicije za zagon gospodarske aktivnosti, je pojasnil predlog za povečanje porabe.

Predvsem zaradi obsežnih protikoronskih ukrepov so slovenske javne finance lani ustvarile primanjkljaj v višini 8,4 odstotka BDP, kar je nekaj nižje od povprečja območja evra, je povedal minister. Letos naj bi se primanjkljaj povzpel na 8,6 odstotka BDP, nato pa naj bi se postopoma zniževal.

Tako je zapisano v odloku o okviru za pripravo proračunov sektorja država 2022-2024, s katerim je odbor prav tako soglašal danes – leta 2022 naj bi se primanjkljaj znižal na 5,7 odstotka BDP, leta 2023 na 3,8 odstotka BDP in leta 2024 na 2,8 odstotka BDP.

Šircelj je opozoril na veliko nepredvidljivost pri načrtovanju fiskalne politike, a kot je dejal, mora ta po mnenju Evropske komisije ostati spodbujevalna. Ukrepi za podporo gospodarski aktivnosti ne smejo biti prehitro umaknjeni, saj bi to lahko ogrozilo okrevanje, na kar opozarjajo vse mednarodne inštitucije, je spomnil.

Fiskalni svet je do takšnih načrtov vlade zadržan. Vlada denimo v odlokih ni upoštevala učinkov davčne reforme, ki jo je finančno ministrstvo predstavilo prejšnji teden. “Tak način lahko označimo kot necelovito načrtovanje,” je dejal predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun. Ugotovil je sicer, da vlada od leta 2023 dalje načrtuje nekaj bolj restriktivno fiskalno politiko, a se mu ti načrti ne zdijo realistični.

Predvsem pa je Kračun opozoril, da ugodni pogoji financiranja, ki danes omogočajo vzdrževanje primanjkljaja in dolga na visokih ravneh, zelo verjetno ne bodo trajali neskončno. Zato je pričakovati višanje stroškov servisiranja dolga in bilo bi zelo neugodno, če bi se ti stroški povečali prekomerno, je dejal.

Podobnega mnenja so v opoziciji. “Vlada z javnimi financami ravna negospodarno, neodgovorno in netransparentno,” je dejala Andreja Zabret (LMŠ) in takšno ravnanje označila za finančno huliganstvo. Slej ko prej bo v proračunu zmanjkalo denarja, morda za plače, zdravstvo, izobraževanje, pokojnine, se je zbala.

Zaskrbljen glede položaja javnih financ je tudi Matjaž Han (SD). “Da se država dodatno zadolžuje še za 800 milijonov evrov, se mi zdi zelo, zelo slabo, primanjkljaj bomo le še povečali,” je dejal. Spomnil je na predlagane davčne razbremenitve ter nameravano uvedbo socialne kapice in dejal: “Če bo vlada res vse to sprejela, potem gremo v ‘maloro'”.

Dušan Verbič (SMC) je medtem dejal, da je trenutni dolg obvladljiv. Marko Pogačnik (SDS) pa je tako kot že prej Šircelj pojasnil, da je vzrok za obravnavane številke covid-19. “Torej reševanje delovnih mest in gospodarstva,” je dejal in ocenil, da tako naklonjenega in socialno usmerjenega proračuna, kot ga ima Slovenija, še ni bilo.