Novembra je primanjkljaj državnega proračuna po začasnih podatkih znašal 303 milijone evrov, v 11 mesecih leta pa 2,641 milijarde evrov. Brez neposrednega učinka covidnih ukrepov je v 11 mesecih znašal 577 milijonov evrov, je v najnovejši mesečni publikaciji povzel fiskalni svet.
Prihodki so v 11 mesecih dosegli 9,945 milijarde evrov in so bili medletno višji za 19,1 odstotka. “Rast je bila v pomembni meri posledica učinka nizke osnove, saj so lani ob začetku epidemije namreč prihodki občutno upadli, ter tudi razmeroma hitrega okrevanja gospodarske aktivnosti letos,” so navedli. Prihodki so bili brez upoštevanja neposrednega učinka protikoronskih ukrepov medletno višji za 8,9 odstotka.
Kot so opozorili v fiskalnem svetu, je v oceni realizacije za letošnje leto, ki jo je ministrstvo za finance pripravilo septembra, predvidena 21,5-odstotna rast skupnih prihodkov v 2021. K njej naj bi največ prispevali prihodki iz EU sredstev in DDV.
Prihodki iz DDV, trošarin, dohodnine in davka od dohodkov pravnih oseb so bili v 11 mesecih letos višji za 21 odstotkov, brez covidnih ukrepov pa za 10,5 odstotka. Rast prihodkov od dohodnine v višini 31,9 odstotka povezujejo z visoko rastjo plač zlasti zaradi dodatkov v javnem sektorju. Rast nedavčnih prihodkov v višini 16,9 odstotka je predvsem posledica izrazito visoke rasti januarja iz višjih izrednih prihodkov iz naslova novega zadolževanja in rasti maja kot posledica podeljene koncesije za prodane licence mobilne telefonije.
Prihodki od EU sredstev so se povečali za 6,5 odstotka. “V zadnjem mesecu leta bi moralo biti za realizacijo projekcij proračuna realiziranih še 972 milijonov evrov. Znova preveč optimistične projekcije je ministrstvo prepoznalo v oceni realizacije iz septembra, ko je letno oceno znižalo za 414 milijonov evrov. Tudi po tej naj bi v zadnjem mesecu leta ti prihodki znašali le nekoliko manj kot v 11 mesecih skupaj in naj bi bili medletno višji kar za 426 odstotkov,” so poudarili.
Proračunski odhodki so bili v prvih 11 mesecih leta za 14,7 odstotka višji kot v enakem obdobju lani, kar je bilo predvsem posledica covidnih ukrepov. “Brez tega učinka bi bili odhodki za 8,2 odstotka višji, kar je precej več od dolgoletnega povprečja,” so zapisali in dodali, da je bila skoraj polovica skupne rasti odhodkov posledica višjih stroškov dela. Tudi brez upoštevanja covidnih dodatkov je rast skupnih stroškov dela znašala po njihovem razmeroma visokih 6,6 odstotka.
Odhodki za investicije so bili v 11 mesecih medletno višji za 49,2 odstotka, s proračunom je bila za letos predvidena 116,6-odstotna rast. “V zadnjem mesecu leta bi moralo biti tako za uresničitev projekcij realiziranih še za več kot milijardo evrov investicij, kar bi bilo okoli 180 milijonov evrov več kot v celotnem lanskem letu,” so ponazorili. Ministrstvo je preveč ambiciozne načrte prepoznalo v oceni septembrske realizacije, ki je za 412 milijonov evrov nižja od sprejetega proračuna. “Tudi to bi pomenilo, da bi se morali odhodki za investicije v decembru povečati kar za 112,5 odstotka,” so izračunali.
