Vlada je sprejela mnenja o predlogu zakona o ustanovitvi pokrajin, predlogu zakona o financiranju pokrajin in predlogu zakona o pokrajinah, ki jih je pripravil državni svet. K temu jo je pozval državni zbor. Gre za vsebinsko medsebojno povezane predloge, ki dajejo normativni okvir pobudi za ustanovitev pokrajin.
Vlada si prizadeva za pospešen razvoj vseh regij, pa vendar ocenjuje, da bo regionalizacija ob vseh izzivih, s katerimi se Slovenija sooča – svetovna varnost, energetska in podnebna kriza ter soočanje z epidemiološkimi razmerami zaradi civid-19 – težko med prioritetami prihodnjega leta, so po seji vlade zapisali v vladnem sporočilu za javnost. Predlogi tako imenovane pokrajinske zakonodaje namreč spreminjajo in rušijo celotni sistem državne uprave, kot jo poznamo v tem trenutku. Vlada ocenjuje, da je trenutno nujna krepitev institucij regionalnega razvoja, ki jih imamo že danes, regionalnih razvojnih svetov in regionalnih razvojnih agencij, ki bi lahko opravljale razvojno funkcijo regij in pokrajin, so dodali.
Z vidika nalog in pristojnosti na primer predlog zakona o pokrajinah predvideva zahtevno upravno politično reformo, ki bi zahtevala ne le ustanovitev novih upravno političnih struktur, pač pa tudi celovito reformo državne uprave. Zakonodajalec mora tudi jasno razmejiti pristojnosti med občino, pokrajino in državo, saj se bo le na ta način lahko ugotavljala obveznost in odgovornost centralne oblasti in decentraliziranih oblasti, pojasnjujejo.
Pokrajine naj bi predvsem prispevale k skladnejšemu razvoju Slovenije, razvojne razlike med posameznimi območji v Sloveniji pa bi se morale zmanjšati. Zato bi morale pokrajine razpolagati z gospodarskimi, človeškimi in infrastrukturnimi viri za izkoriščanje lastnega razvojnega potenciala. Samo finančno samostojne in s fiskalno avtonomnostjo stimulirane pokrajine bi lahko dosegle želene učinke spodbujevalca razvoja v družbi, so dodali.
Pokrajine naj bi opravljale le regionalne in ne tudi prenesenih državnih nalog. Pokrajin ob ustanovitvi ne bi smeli obremeniti z obsežnejšim izvajanjem državnih funkcij, temveč jim je treba dati najprej njihovo regionalno vsebino, to so njihove izvirne naloge. Prenos državnih nalog na pokrajine ali na občine bi bil utemeljen takrat, če ne bi bilo že organizirane dobro delujoče mreže državnih organov po celotni državi. Pri prenesenih državnih nalogah namreč država ohrani regulativno in nadzorno funkcijo nad izvajanjem teh nalog, zato s samim prenosom na drugo oblast ne dosežemo samoumevne večje učinkovitosti ali manjših stroškov. Takšen prenos tudi ni decentralizacija nalog, temveč zgolj prerazporeditev na drug organ, dodajajo.
Vlada ugotavlja, da v dosedanjih poskusih tudi ni bilo doseženo politično soglasje o tem, kakšne naloge naj bi opravljale pokrajine, predvsem pa, koliko naj bi jih bilo, so še zapisali.
Državni svet je paket treh zakonov za ustanovitev pokrajin v parlamentarno proceduro vložil v začetku julija. Zakonodajno iniciativo je podprlo 28 svetnikov, nihče ni bil proti. Da gre za zgodovinski trenutek, je ocenil predsednik republike Borut Pahor, ki se je seje udeležil kot častni gost. S to odločitvijo je državni svet zaključil proces, ki so ga začeli leta 2019, ko je v vnovičnem poskusu ustanovitve pokrajin prevzel vlogo koordinatorja. Strokovno skupino državnega sveta za pripravo pokrajinske zakonodaje je vodil Boštjan Brezovnik.
