Pengov Bitenc opozarja tudi, da bo za izid konflikta v očeh javnosti veliko odvisno od tega, kaj dejansko piše v poročilu o političnih pritiskih na delo policije, ki ga je predsedniku vlade Golobu na njegovo zahtevo posredoval v. d. generalnega direktorja policije Boštjan Lindav. Jasno pa je že, da sta imela Golob in Bobnarjeva vsak svoje ideje o načinu delovanja policije.
A večina odgovornosti za nastali konflikt je po njegovi oceni na Golobu, ker so ministri kljub usmeritvam vlade pri svojem delu vendarle samostojni. Obenem se mu zdi fascinantna Golobova “nesposobnost razreševanja nekega čisto operativnega konflikta”. “Morda zdaj gledamo učna leta premierja Goloba, ker vendarle predsedovanje vladi ni enako predsedovanju upravi, kjer predsednik določi pot in potem od vseh zahteva le rezultate,” meni.
Po drugi strani pa je Bobnarjeva doživela “stik z realnostjo”, ki so ga analitiki napovedovali novi vladi, predvsem pa tistim ministrom in ministricam, ki so bili imenovani “po strokovni liniji”. “Politične implikacije namreč vedno pridejo v igro,” poudarja.
Od imenovanja novega ministra za notranje zadeve bo odvisen tudi končni vtis te zgodbe, izpostavlja. A zaupanja javnosti, kot ga je vlada uživala pri imenovanju Bobnarjeve, ne bo več, opozarja. “Gre za prvi okrušek zaupanja, ki si ga je vlada gradila v zadnjih šestih mesecih in popolnoma ironično je, da si je zdaj sama odkrušila to zaupanje, ker jim tega ni bilo treba,” meni.
Kdorkoli bo zasedel mesto notranjega ministra, pa bo moral z delom pokazati, da politično čiščenje policije ni edini cilj vlade. “Čeprav smo mislili, da smo s to zgodbo opravili,” je pripomnil.
Večji problem kot iskanje sprejemljivega naslednika Bobnarjeve pa po mnenju Pengova Bitenca za Goloba in vlado predstavlja postavljen precedens, da je odstop resna možnost, v kolikor se s premierjem ne strinjaš, ocenjuje.
Zanimivo se mu zdi tudi to, da je Golob koalicijo sam izpostavil parlamentarnemu nadzoru. Če govorimo o političnih pritiskih na policijo, je namreč DZ ultimativni organ nadzora, izpostavlja. Zato bi bilo po njegovi oceni “politično šarlatanstvo”, če opozicija ne bi izkoristila te možnosti in sklicala komisije, ki bi te obtožbe začela preiskovati.
Glede koalicijskih partneric ocenjuje, da SD je v igri že dovolj časa, da ve, da se nasprotnika ne moti, medtem ko dela napake. Levica pa je po njegovem mnenju “opečena” že z izkušnjo Šarčeve vlade in ta hip od konflikta dviguje roke, da ne bi spet kdo mislil, da je imela kaj pri tem.
Na vprašanje, ali to dogajanje nakazuje, da bo šla tudi Golobova vlada po poti Šarčeve, Pengov odgovarja, da je glavna razlika med njima v tem, da si je Golob nastalo situacijo zakuhal sam. Tudi glasovi v parlamentu so drugače razporejeni, kot so bili v času Šarčeve vlade. Alternativne vlade s takšnim razmerjem glasov sploh ne more biti, ponovnih volitev pa si še nekaj časa nihče ne bo želel, saj so stranke utrujene od supervolilnega leta in tudi finančno vse po vrsti kar izčrpane, izpostavlja.
Rekonstrukcija Golobove vlade v smislu, da bi se ji namesto katere od koalicijskih strank pridružila NSi, pa po njegovem mnenju ni možna. “S koalicijo z NSi in SD si podpišeš smrtno obsodbo, Levica pa si bo prej odgriznila roko, kot pa sodelovala z NSi v isti vladi,” je še ocenil. A pri izpostavlja, da se nobena juha ne poje tako vroča, kot se skuha, teden dni v politiki pa je dolga doba.
