Kot je uvodoma izpostavil državni sekretar na ministrstvu za zdravje Franc Vindišar, je karantena eden ključnih ukrepov za zajezitev epidemije. Če želimo dolgoročno obvladati širjenje okužb in zagotoviti normalizacijo življenja, je po njegovih besedah treba zagotoviti sistem nadzora, ki ne bo po nepotrebnem obremenjeval stroke in posameznika.
Zakonodajno-pravna služba je kritična do vladnih namer
Novost, ki jo prinaša vladni predlog novele, je tako prostovoljni podpis izjave posameznika o napotitvi v karanteno na domu. Če bo oseba odklonila podpis izjave, bosta Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) ali policija posameznikove podatke posredovala ministrstvu za zdravje, ki bo izdalo odločbo o karanteni. NIJZ bi posameznika v karanteno na domu napotil v primeru visoko tveganega stika z okuženo osebo, policija pa ob prihodu osebe z območja z visokim tveganjem za okužbo.
Še vedno v veljavi ostaja ureditev, da zaposlenim, ki prestajajo karanteno na domu, pripada nadomestilo dohodka. V primeru sprejetja novele pa bodo zdravstveni inšpektorji izvajanje karantene lahko tudi sistematično preverjali, je dejal Vindišar.
Na predlog novele je imela več pripomb parlamentarna zakonodajno-pravna služba (ZPS). Omejevanje ustavno opredeljenih pravic, kar karantena je, mora biti jasno določeno z zakonsko ureditvijo, tako vsebinsko kot procesno, so izpostavili. Tudi po hitrem pregledu koalicijskih dopolnil, ki so jih v DZ vložili nekaj ur pred začetkom seje odbora, opozorila ZPS ostajajo aktualna. Kot je naštela predstavnica službe, so med drugim zaznali več kršitev prava varstva osebnih podatkov, prav tako ni jasno razmejena pristojnost posameznih organov. Po oceni ZPS je sporen tudi predlog, da bi vlada odločala o obveznem posredovanju podatkov v informacijsko rešitev ob vstopu v državo in da bi sama določala izjeme o napotitvi v karanteno.
Po njihovi oceni bi bilo te pomanjkljivosti do petkove obravnave predloga novele na seji DZ smiselno odpraviti. Kot je v razpravi dejala poslanka SDS in predsednica odbora Anja Bah Žibert, se da do seje DZ marsikaj dogovoriti, da ne bo prihajalo do nejasnosti, ki bi imele posledice, s čimer se je strinjal tudi državni sekretar.
Do zakonskega predloga pa so bili bolj kritični v opozicijskih vrstah. Poslanki SD Bojano Muršič in SAB Mašo Kociper je med drugim zmotilo, da se zakon obravnava po nujnem postopku. Poslanec SD Franc Trček je opozoril na finančne posledice, ki jih vlada sicer ni predvidela, prav tako se mu ne zdi primerna pooblastitev NIJZ in policije za napotitev v karanteno. Podobno ocenjuje tudi poslanec SD Dejan Židan, ki meni, da je predlog novele neustaven. Posebno problematično se mu zdi, da je zakon premalo določen pri omejevanju svobode gibanja.
Poslanec SMC Dušan Verbič je bil do takih oznak kritičen. Da nekaj ni v skladju z ustavo, je po njegovih besedah priročna politična razprava, če se z vsebino kdo ne strinja. Po njegovi oceni novela sodobneje opredeljuje obveznosti posameznika zaradi splošnega varstva prebivalstva pred nalezljivimi boleznimi. “Vsakdo ima pravico ter dolžnost varovati svoje zdravje in zdravje drugih pred boleznimi,” je poudaril.
Poslanci LMŠ pa so sejo obstruirali, kot je dejal poslanec LMŠ Robert Pavšič, zaradi nerešenega vprašanja mest nepovezanih poslancev v delovnih telesih.
