Proračun za leto 2023 je DZ sprejel novembra lani, ko je ob 13,38 milijarde evrov pričakovanih prihodkov določil porabo v rekordni višini 16,69 milijarde evrov. Primanjkljaj naj bi se tako oblikoval pri vrtoglavih 3,31 milijarde evrov, kar je vlada v postopku sprejemanja pojasnjevala predvsem z visoko proračunsko rezervo, iz katere se financirajo ukrepi za blažitev posledic energetske krize in draginje.

O pripravi rebalansa se v zadnjem času na sejah vlade pogovarjajo vsak teden, je pred dnevi na novinarsko vprašanje odgovoril Boštjančič. Ob tem je poudaril, naj posamezni resorji ne pričakujejo dodatnih sredstev. “Na vladi to zadnjih nekaj tednov vsak teden komuniciramo, predvsem v kontekstu, da posamezni resorji ne bi pričakovali, da je zdaj denarnica spet odprta,” je dejal.

Kot je pojasnil, gre zgolj za tehničen rebalans, ki je potreben zaradi nove organizacije vlade. Ta se je po osmih mesecih od nastopa mandata reorganizirala konec januarja, ko so se več ministrstvom spremenila delovna področja, pridružila pa so se jim še tri nova. Vlado tako od 24. januarja sestavlja 20 ministrstev.

Ekonomiste vseeno skrbi morebitna dodatna rast proračunske porabe. Fiskalni svet je tako že večkrat opomnil, da se ob pričakovani pripravi rebalansa za letos meje najvišjih dovoljenih izdatkov ne bi smele dodatno višati. Javnofinančni primanjkljaj naj bi bil namreč glede na napovedi Evropske komisije v Sloveniji letos med najvišjimi v EU, pribitki za slovenske državne obveznice pa so v zadnjih mesecih višji od tistih za primerljive države, je zapisal v februarskem pregledu javnofinančnih in makroekonomskih gibanj.

Pričakovanja rasti javne porabe vzbujajo predvsem dvig minimalne plače z letošnjim januarjem in vse več zahtev po zvišanju plač v javnem sektorju. Nekaterim skupinam zaposlenih so plače zvišali pred koncem lanskega leta, kar je po zagotovilih vlade v celoti vključeno v letošnji proračun, toda nove zahteve sindikatov se pojavljajo tudi letos.

Za zdaj fiskalni svet sicer še ocenjuje, da so učinki dosedanjih dogovorov glede plač v javnem sektorju še v okviru zmožnosti sprejetih proračunskih dokumentov, a kot opozarja, manevrskega prostora za dodatne dogovore ni več. Vlada se je medtem februarja odločila pripraviti reformo sistema plač v javnem sektorju z novo plačno lestvico s 67 plačnimi razredi, pri čemer nihče ne bi imel plače, nižje od minimalne.

Na finančnem ministrstvu bodo pri pripravi rebalansa upoštevali tudi najnovejše gospodarske napovedi. Te so nekoliko boljše kot lani jeseni, in sicer je Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) v pred kratkim objavljeni pomladanski napovedi izboljšal obete za letos. Po novem naj bi se obseg bruto domačega proizvoda Slovenije v letu 2023 zvišal za 1,8 odstotka, potem ko je v jesenski napovedi pričakoval 1,4-odstotno rast.

Urad pričakuje tudi nadaljnjo zmerno rast investicij, podprto z javnimi sredstvi in sredstvi EU, ter šibko rast izvoza in zasebne potrošnje, ki pa bosta ponovno hitreje naraščala v drugi polovici leta. Stopnja inflacije naj bi se postopoma umirila, a v prvih letošnjih mesecih še ostala razmeroma visoka.