“Medtem ko nam predsednik Borut Pahor napoveduje podelitev državnega odlikovanja, Janševa vlada očitno želi zabiti še zadnji žebelj v krsto pred 30-letnico STA. Jagoda na tej smrtonosni torti je vladino sklicevanje na EU uredbo, pri čemer je Evropska komisija jasno sporočila, da zdajšnji sistem financiranja ni nedovoljena oblika državne pomoči,” je zapisal Veselinovič v izjavi za medije. Izpostavil je, da STA o vsebini uredbe ni bila povprašana, kar “bi se ob njenem nastajanju moralo zgoditi, če bi nam z njo hoteli kaj dobrega”.
Dotaknil se je tudi predlagane formule izračuna nadomestila za javno službo. Po mnenju direktorja STA takšna formula izračuna posredno pomeni popolno demotivacijo za opravljanje tržne dejavnosti, pri čemer ni nobenega jamstva, da bi dobili dva milijona evrov nadomestila, saj so sredstva za to samo rezervirana. “Presojo, ali bi jih dobili in koliko sredstev, pa so spet pripisali direktorju Ukoma. Kot da ne bi imeli nadzornega sveta STA, ki je po zakonu primarno pristojen za nadzor poslovanja,” je dodal.
Pravno mnenje, ki ga je pridobila STA, pa osnutku uredbe očita, da na več mestih krši zahtevo, ki izhaja iz legalitetnega načela, saj ureja pravna razmerja brez vsebinske podlage v zakonu, pa tudi v izrecnem nasprotju z njo.
Tako v zakonu o STA ni podlage, ki bi STA nalagala dolžnost, da morajo biti posamezne informacije jasno ločene od drugih ali pa celo, da morajo biti objavljene v posebni rubriki na spletni strani.
Tako z nomotehničnega kot z vsebinskega vidika je po tem mnenju sporna določba v uredbi, ki opredeljuje, da lahko STA izvaja le takšne tržne storitve, ki niso v konfliktu interesov s splošno sprejetimi strokovnimi standardi za uresničevanje načel resničnosti, točnosti, objektivnosti, neodvisnosti, nepristranskosti in javne odgovornosti pri opravljanju storitev javne službe STA.
Nomotehnično je sporna določba zato, ker uredba določa, da ureja opravljanje javne službe, nato pa poseže na področje tržnih storitev. Obenem pa uredba določa, česa STA ne sme izvajati, poleg tega pa vsebinsko ni opredeljeno in ni jasno, kaj naj bi bilo prepovedano, še navaja pravno mnenje in izpostavlja, da zakon o STA ne vsebuje prepovedi, ki jo vsebuje uredba. Tržne dejavnosti so sicer opredeljene v zakonu, a so navedene tiste, ki jih STA sme opravljati. Kot izhaja iz pravnega mnenja, je uredba z dikcijo, ki jo uporablja, nejasna in arbitrarna in je kot taka lahko vir sporov, ki bodo izhajali iz različnega razumevanja “vsebine prepovedi”.
Pravno mnenje se dotika tudi opredelitve glede načina določanja višine nadomestila. Sedmi protikoronski zakon določa, da se v letu 2021 na podlagi sprejetega poslovnega načrta STA dodelijo sredstva za opravljanje javne službe, tudi če z ustanoviteljem ni sklenjena pogodba. “To določilo je popolnoma jasno in ne pušča dvoma – vlada je dolžna zagotoviti točno toliko sredstev, kot izhaja iz poslovnega načrta za letos. Ni odveč dodati, da v letu 2021 financiranja ni mogoče določiti oz. urediti drugače, kot je določeno v citiranem zakonu,” navaja mnenje.
Tako je sporno tudi določilo v uredbi, da se v primeru, če pogodba za leto 2021 ni sklenjena, storitve javne službe plačujejo tudi v skladu z uredbo. Sedmi protikoronski zakon namreč ne dopušča uvajanja in določanja novih oz. dodatnih pogojev. “Zahteva za upoštevanje uredbe, ki je očitno protiustavna, je sama po sebi sporna in bo privedla do nove protiustavnosti,” je zapisano v mnenju.
Spomni tudi, da sistem nadzora nad porabo javnih sredstev prek nadzornega sveta in prek revidiranja računovodskih izkazov, dodatno pa tudi z letnim poročanjem DZ, ureja že zakon. Glede na to so sporna določila uredbe, ki “uvajajo dodaten nadzor, ki nima podlage v zakonu in je celo v izrecnem nasprotju z zakonsko ureditvijo”. V osnutku uredbe je namreč določeno, da se za podpis in izvajanje pogodbe pooblašča direktorja vladnega urada za komuniciranje (Ukom), kar pa nima podlage v zakonu, saj zakon izrecno določa, da se pogodba podpiše z ustanoviteljem, to je z vlado. Ker zakon ne omogoča, da bi vlada s podzakonskim predpisom prenesla pooblastilo za podpis pogodbe, tega z uredbo ne more in ne sme storiti, izhaja iz pravnega mnenja. In še: Ker morajo imeti upravni organi pooblastilo za svoje delovanje v zakonu, je uredba očitno protiustavna.
Sporno pa je tudi določilo o obveznem trimesečnem poročanju Ukomu o izvajanju letnega poslovnega načrta. Skladno z določilom zakona o STA in aktom o ustanovitvi je za izvajanje nadzora pristojen nadzorni svet, še navaja pravno mnenje.
