Da je zakon na referendumu zavrnjen, mora proti glasovati večina volivcev, ki so veljavno glasovali, pod pogojem, da proti glasuje najmanj petina vseh volivcev oziroma najmanj 339.726 volilnih upravičencev. Nasprotniki so kvorum dosegli, saj je proti po zadnjih delnih neuradnih izidih glasovalo 639.975 volivcev.

Za pa je po doslej preštetih glasovnicah glasovalo 99.664 oziroma 13,47 odstotka volivcev.

Pobudniki referenduma, združeni v Gibanju za pitno vodo, so prepričani, da so glasovi proti noveli zakona o vodah na današnjem referendumu temeljili na mnenju stroke in delu nevladnih organizacij. Glas proti je znak, da imajo ljudje dovolj oviranja demokratičnih pravic, izraža pa tudi nestrinjanje s trenutnimi politikami, pravi predsednica Inštituta 8. marec Nika Kovač.

Minister za okolje in prostor Andrej Vizjak je po drugi strani po približno petini preštetih glasov obžaloval, da se je novela zakona ugrabila in zlorabila za druge cilje, tudi politične. “Ljudje so odreagirali čustveno. Bodrilo in spodbujalo se jih je z nekimi pamfleti, ki nimajo veze s samim namenom zakona,” je dejal za medije.

Po zadnjih podatkih se je referenduma udeležilo 741.377 volivcev oziroma 45 odstotkov volilnih upravičencev. Gre za drugo najvišjo referendumsko udeležbo doslej. Večja, skoraj 58-odstotna, je bila le udeležba na referendumu leta 2007, ko so volivci zavrnili zakon o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic. Ta referendum je potekal na isti dan kot drugi krog predsedniških volitev.