“Slovenija mora sodelovati z evropskim javnim tožilstvom, ker mislim, da je zdaj čas, da Slovenija imenuje tožilca. In računam na premierja, da bo poslala imeni evropskemu javnemu tožilstvu kar najhitreje,” je povedala na novinarski konferenci po srečanju Evropske komisije in slovenske vlade na Brdu pri Kranju.

Janša je glede tega povedal, da ima Slovenija svojo zakonodajo, na podlagi katere bo imenovala delegirane tožilce. Postopek ponavljamo zaradi zapletov, ki jih bodo podrobneje predstavili na petkovi novinarski konferenci, je dejal.

Kako hiter bo postopek, je odvisno od tistih, ki pri njem sodelujejo, je še povedal. “Po moji oceni ga lahko končamo do jeseni, če bodo vsi opravili svoje delo,” je poudaril.

Premier je izpostavil še, da pet držav ne sodeluje pri evropskem javnem tožilstvu (EPPO). “Institucije nacionalnih držav so dolžne skrbeti (…) za zakonito uporabo evropskih sredstev,” je poudaril.

“To delajo na Švedskem, Irskem, Danskem, pa jih nihče ne obtožuje. Slovenija ni drugorazredna članica EU in na to se tisti, ki to ponavljate, počasi navadite,” je odgovoril na vprašanje tujega novinarja.

Slovenija črpa in investira evropska sredstva, odkar je članica, v polnem obsegu. “Povejte mi en primer zlorabe evropskih sredstev v Sloveniji v času vlad, ki sem jih jaz vodil,” je dejal.

Ob tem je kritike evropske javne tožilke Laure Kövesi označil za politične. Po njegovem mnenju ne prispevajo k rešitvi situacije. “Slovenija je suverena država, spoštovala bo lastno zakonodajo pri tem in ne glede na to, da ne sodelujejo vse države, ne sprožamo postopkov za to, da se iz tega mehanizma umaknemo,” je povedal premier.

Tudi predsednica komisije je izpostavila, da tožilstvo ni edini mehanizem nadzora porabe evropskih sredstev, ampak je vtkan v celoten sistem. “Vsaka tranša mora biti nadzorovana,” je dejala.

Obenem je poudarila pomen evropskega tožilstva v času, ko bodo članice unije črpale sredstva iz obsežnega programa za okrevanje.

Imenovanje delegiranih tožilcev iz Slovenije je bilo ena od tem današnjih pogovorov Evropske komisije in slovenske vlade. Ta se je namreč konec maja odločila, da se ne bo seznanila s sklepom o imenovanju dveh delegiranih evropskih tožilcev, ki ju je predlagal državnotožilski svet. Namesto tega je ministrstvu za pravosodje naložila, naj nemudoma objavi nov poziv k vložitvi kandidatur za omenjena položaja.

EPPO je 1. junija začelo delovati, čeprav do takrat od 22 sodelujočih držav delegiranih tožilcev nista predlagali Finska in Slovenija. Finska je medtem s tožilstvom že dosegla dogovor.