Kljub epidemiološkim razmeram se je na današnji lep, sončen dan veliko Slovencev odločilo obiskati rojstni kraj Franceta Prešerna, kjer zaradi omejitev tokrat niso pripravili posebnega dogodka. Opoldan, ko so prek radijskih valov prenašali tradicionalni 36. recital Prešernove poezije, je bilo v Vrbi zbranih na desetine ljudi. Tudi za vstop v Prešernovo rojstno hišo je bila precejšnja vrsta.

Žirovniški župan Leopold Pogačar je tako nad obiskom Vrbe kot tudi hiš ostalih znamenitih mož iz vasi pod Stolom prijetno presenečen. “Ljudje so očitno naveličani omejitev, korone in vsega tega. Manjka nam druženja. In če kdaj, je danes v tem čudovitem sončnem vremenu v vaseh pod Stolom in na poti kulturne dediščine resnično prešerno,” je povedal.

Vesel je, da sta Vrba in Prešeren v srcu mnogih Slovencev, tako od blizu kot od daleč, kar dokazujejo število obiskovalcev in registrske tablice vozil. Številni razumejo kulturni praznik kot dan, ki ga je treba posvetiti kulturi, marsikdo pa je na današnji dela prost dan združil kulturo in rekreacijo ter se podal po tematski poti žirovniške kulturne dediščine.

Med pohodniki je bil tudi mladi Martin, ki je pojasnil, da so po poti šli tudi že s šolo, posebej zanimivo pa se mu je zdelo, da v rojstnih hišah Franceta Prešerna, Frana Saleškega Finžgarja in Matije Čopa lahko vidi, kako so nekoč živeli.

Medtem ko so se nekateri na pot podali v družinskem krogu, je marsikdo to priložnost izkoristil tudi za prijateljsko druženje. Kot je povedal eden od pohodnikov iz Radovljice, je pri njih že tradicija, da gredo s prijatelji vsako leto 8. februarja peš v Vrbo. Letos ga je veliko število pohodnikov kar nekoliko presenetilo. “Očitno je to tisto, kar si ljudje, posebej na tako lep dan, kot je danes, želijo,” je povedal.

Zavod za turizem in kulturo Žirovnica je za slogan letošnjega praznovanja izbral Prešernove verze iz Zdravljice Edinost, sreča, sprava k nam naj nazaj se vrnejo. “Pomembno je, da se vsak dan, ob kulturnem prazniku pa še posebej, spomnimo pomena solidarnosti, prijaznosti in strpnosti, ki prispevajo h konstruktivnemu reševanju razlik in vsesplošnemu delovanju v smeri skupne blaginje,” so zapisali v zavodu.

Pogačar upa, da se bodo ljudje, ki ta slogan slišijo ali preberejo, za trenutek ozrli vase in pomislili, kaj lahko naredi vsak sam pri sebi, da bi se ta slogan udejanjil v vsakdanjem življenju. “Predvsem pa mislim, da so tudi odgovorni nosilci oblasti dolžni poskrbeti za to, da se ta Prešernov slogan vije po naši lepi domovini. Če ga bomo upoštevali, bomo kljub trenutni situaciji, ki nam jo narekuje epidemija, veliko bolj z optimizmom in veseljem gledali naprej,” je poudaril.

Kot je ocenil, letošnji slogan še bolj aktualno odraža stanje duha v družbi kot lansko geslo o kulturi dialoga. “Težko rečem, da se je kultura dialoga po lanskem pozivu kaj posebej izboljšala. Še zlasti to velja za družbena omrežja, pa tudi politiki niso vedno za zgled. Tokrat pa srčno upam, da bomo ob letu osorej lahko rekli, da so se edinost, sreča in sprava vrnili v naše kraje,” je dejal.

Dodal je, da je bil Prešeren vizionar, sporočilnost njegove poezije in bogastvo njegovega jezika pa sta bila aktualna tako včeraj kot sta danes in bosta tudi jutri. “Če smo tako ponosni na naš jezik, zgodovino in kulturo, je prav, da bi jo ne le izgovarjali, ampak jo počasi tudi začeli živeti,” je pozval.