Za valentinovo so značilna zlasti ljubezenska darila in voščila. Kritiki prazniku radi očitajo, da se ob njem ljubezen izraža na materialen način. A tudi v preteklosti je bilo izražanje ljubezni z darili po navedbah arheologov pogosto. Podarjali so vse od sadja do nakita, stari Grki celo male udomačene živali, denimo kunce in golobe.

Značilen dar fanta dekletu na Kranjskem pa je bilo srce iz medenega testa, lecta. Lect s površinskim okrasjem iz barvanega sladkorja, škroba in želatine se je pojavil v prvi polovici 19. stoletja, kupovali pa so ga na sejmih.

Na valentinovo bo danes spomnila tudi Drama Slovenskega narodnega gledališča Maribor. Zvečer bo namreč izvedla spletno premiero najslavnejše ljubezenske zgodbe vseh časov Romeo in Julija v režiji Aleksandra Popovskega. Mestno gledališče ljubljansko pa je že na predvečer valentinovega v živo prek spleta predvajalo romantično dramo Jazz v režiji Nejca Gazvode.

Prve povezave godu sv. Valentina z romantično ljubeznijo sicer segajo v Anglijo in Francijo 14. stoletja, kjer je bil 14. februar po izročilu dan, ko se “ptički ženijo”. Najstarejše ohranjeno voščilo za valentinovo pa je iz začetka 15. stoletja. Za svojo ženo ga je leta 1415 sestavil vojvoda orleanski, ki je bil tedaj zaprt v Londonu.

Angleški izseljenci so izročilo valentinovega prinesli v Ameriko v 19. stoletju.