Zavod za gozdove Slovenije je načrt sanacije gozdov konec septembra posredoval ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, so pojasnili na občini.
Trenutno poteka nabiranje semen avtohtonih gozdnih drevesnih vrst v registriranih gozdnih semenskih objektih, ki ga izvajajo poklicni gozdni semenarji, hkrati pa zavod koordinira prostovoljne akcije nabiranja semen z organiziranimi skupinami. Nabavili bodo tudi okoli 15.000 sadik puhastega hrasta in 4000 sadik črnike.
Gozdove bodo obnavljali tudi v okviru treh dogodkov za prostovoljce in organizacije, ki jih bodo pripravili na zavodu za gozdove v sodelovanju z ministrstvom, Fundacijo Vrabček ter tremi prizadetimi občinami: Miren-Kostanjevica, Renče-Vogrsko in Komen.
Prvo nabiranje semen in nakup sadik bodo po pojasnilih občine Miren-Kostanjevica financirali iz donacij in prispevkov, zbranih v akciji Skupaj za Kras preko Fundacije Vrabček upanja, saj proračunska in evropska sredstva še niso na voljo.
Vsem donatorjem so se na občini zahvalili za pomoč, ob tem pa dodali, da bo pomoč, tako v donacijah kot v delu na terenu, dobrodošla in potrebna tudi v prihodnjih letih, saj bo sanacija pogorišča trajala desetletja.
Obnova gozdov bo najprej stekla na območjih, ki so bila v požaru najbolj prizadeta in so v načrtu sanacije opredeljena kot prioritetna. Zlasti gre za gozdove nad naseljem Miren in na Cerju.
Prve akcije z vključevanjem poslovne in širše javnosti bodo organizirane v drugi polovici novembra in decembra. Zavod za gozdove skupaj z občinami načrtuje tri večje dogodke za začetek obnove gozdov. Prva bo akcija sajenja dreves za podjetja, ki so že izkazala podporo in namero dolgoročno sodelovati pri obnovi Krasa. Potekala bo 25. novembra pred Pomnikom miru na Cerju.
Za širšo javnost bosta organizirana dva dogodka, in sicer bo 26. novembra na Cerju potekalo pogozdovanje, 10. decembra pa sejanje semen. Letos bo predvidoma pogozdenih 100 hektarov pogorelih gozdov.
Po besedah župana občine Miren-Kostanjevica Mauricija Humarja vsi, ki so vključeni v projekt obnove gozda preko koordinacijskega Centra za obnovo pogorelega Krasa, verjamejo, da jim bo s skupnimi močmi uspelo “temu požganemu delu Slovenije vrniti zeleno podobo in obnoviti ekosistem enega od biotsko najbolj pestrih območij v Evropi”.
