Manj kot mesec dni po hujših poplavah na Koroškem v Sloveniji so že postavljeni dva nova montažna mostova, medtem ko naj bi jih še vsaj devet sledilo. Ta prizadevanja so del mednarodne pomoči, ki je bila ponujena takoj po ujmi. Tujih držav je s pomočjo bilateralnih dogovorov ter preko mehanizmov EU in Nata ponudilo svojo pomoč. Slovenija je zaprosila za mehanizacijo, montažne mostove, helikopterje in vojake. Medtem ko so ZDA edina država, ki so jo za pomoč zaprosili prek uradne depeše, so ponudili inženirsko izvidnico preko bilateralnega dogovora. Natove pomoči sicer niso ponudili, čeprav ameriško veleposlaništvo izpostavlja uspešno sodelovanje med Slovenijo in Natom med poplavami.
Po zahtevi Slovenije so države preko različnih mehanizmov ponudile pomoč, ki je vključevala težko mehanizacijo, montažne mostove, helikopterje in vojake – točno tisto, kar je država najbolj potrebovala v dneh po katastrofalnih poplavah.
Po poročanju 24ur se je Slovenija za pomoč na ZDA obrnila preko uradne depeše. V sklopu bilateralne pomoči pa so ZDA nato ponudile svojo inženirsko izvidnico. Kljub temu, da ZDA razpolagajo z vojaškimi oporišči, helikopterji in opremo po vsej Evropi, vključno z bližnjim italijanskim mestom Aviano, so se odločili ponuditi pomoč prek bilateralnega dogovora. Natovega mehanizma za pomoč niso aktivirali, vendar pa na ameriškem veleposlaništvu poudarjajo odzivnost slovenske vlade in Nata ter hiter in učinkovit odziv, kar po njihovem mnenju potrjuje pomen severnoatlantskega zavezništva.
Vladni podatki o ameriški pomoči ne vsebujejo natančne časovnice ali območja, kjer je bila izvidnica aktivna. Vprašanje, zakaj ZDA niso bila bolj aktivna pri koordinaciji pomoči, so na ameriškem veleposlaništvu odgovorili, da je bil strokoven in učinkovit odziv Slovenije ključen. Pravijo: “Slovenski odziv na nesrečo je med najboljšimi na svetu, odziv posredovalcev pa potrjuje, da ima Slovenija upravičen mednarodni ugled na tem področju.”
Ameriške ekipe za oceno stanja po nesrečah iz agencije za mednarodni razvoj ZDA in Evropskega poveljstva ZDA so hitro priskočile na pomoč skupaj s slovenskimi posredovalci. Na vprašanje, kako so ZDA pristopile k pomoči Sloveniji ob poplavah, pa iz ameriškega veleposlaništva sporočajo, da še vedno odgovarjajo. Slovenska vojska pa ponuja nekoliko drugačno razlago: “Ameriška izvidnica, ki je štela šest članov, je v prvih dneh po poplavah na širšem območju Slovenije preverjala, kje in kako bi lahko pomagali. Vendar do dejanskega dogovora o pomoči na terenu na koncu ni prišlo,” so pojasnili.
Kasneje so ZDA sicer ponudile pomoč za dolgotrajno sanacijo. Sodelovanje med ZDA in Slovenijo poteka preko državnega partnerstva ter vključuje sodelovanje z Nacionalno gardo Kolorada. Ameriška pomoč vključuje satelitske raziskave za obnovo, usposabljanje, vojaške izmenjave in pomoč pri sanaciji. Na ameriškem veleposlaništvu izražajo sočutje vsem, ki jih je poplava prizadela, in poudarjajo, da so ZDA od začetka krize natančno spremljale razmere v Sloveniji.
ZDA so SLoveniji sicer že pomagale po preteklih naravnih katastrofah. Pred devetimi leti, ko je Slovenijo prizadel žledolom, so ZDA prek bilateralne pomoči poslale deset agregatov, med njimi tudi enega z večjo močjo. Takrat je Slovenija prejela mednarodno pomoč, ki je vključevala 172 električnih agregatov iz 11 držav, po podatkih uprave za zaščito in reševanje.
