Spremembe, ki bodo temeljile na analizah, ukrepi, ki so bili že preverjeni v mednarodnem okolju, in iskanje širokega družbenega konsenza je garancija za uspeh napovedanih sprememb, je v izjavi za medije poudarila predsednica zdravniške zbornice Bojana Beović, ki je dodala, da si zdravniki želijo svoje delo opravljati v boljših razmerah.
Veseli jo, da je minister izpostavil, da je strokovnost zdravniškega dela v Sloveniji dobra in mednarodno primerljiva, pri marsikateri stroki tudi boljša. Je pa zdravstveni sistem v celoti skromen, kadrovske in finančne kapacitete so majhne, obstajajo organizacijske težave, digitalizacija pa je počasna, je dejala.
Strinja se z oceno ministra, da je v družinski medicini velik problem administracija in z njo povezane obremenitve zdravnikov. Administrativne obremenitve je treba zmanjšati, kar je povezano z digitalizacijo, je poudarila.
Tudi predsednik odbora za osnovno zdravstvo pri zdravniški zbornici Rok Ravnikar napoved zmanjšanja administrativnih obremenitev zdravnikov na primarni ravni. “Pričakujemo, da bo zdravnikom na primarni ravni zagotovljenega dovolj časa za pacienta, opolnomočen podporni tim, ki bo svoje delo opravljal z lastnimi kompetencami in polno odgovornostjo, in možnost opravljanja hitre diagnostike,” so njegove besede v sporočilu za javnost povzeli pri zbornici.
Minister je danes opozoril tudi na upad števila diplomantov medicine in hkratno povečanje števila zdravniških specializacij. “Specializacije so pristojnost ministrstva, število mest razpiše minister oziroma ministrstvo in do povečanja števila mest za specializacijo je prišlo v trenutku, ko je ta razpis leta 2017 prevzelo ministrstvo,” je poudarila Beović.
Ker je bilo razpisano veliko število mest, se je manj posameznikov odločalo za specializacijo družinske medicine in nekatere druge stroke, ki se prav tako soočajo s kadrovskimi težavami, je pojasnila. Pri določanju števila razpisanih specializacij bo potrebno tesno sodelovanje med ministrstvom in stroko, meni.
Povečevanje vpisnih mest na medicinskih fakultetah pa je po njeni oceni mogoče le postopno, prav tako bi bilo treba spremeniti vpisne pogoje. Le uspeh iz srednje šole ne bi smel zadostovati, ampak še različne druge lastnosti in sposobnosti kandidata, je dejala.
Zdravstveni minister Bešič Loredan je danes poudaril, da je ministrstvo skozi leta vsa pooblastila nadzora predalo drugim institucijam, med njimi zbornicam in občinam.
Beović je pojasnila, da zbornica izvaja strokovne nadzore s svetovanjem, ki jih letno glede na financiranje ministrstva lahko izvede dobrih 100. Želeli bi si opraviti več nadzorov, je pojasnila. “Če se bo ministrstvo odločilo, da bo samo organiziralo te nadzore, sprememba ne bo zelo velika, ker bo v vsakem primeru take vrste nadzorov še vedno morala izvajati zdravniška stroka,” je dejala.
Potem, ko je analizo stanja v slovenskem zdravstvu Bešič Loredan v sredo najprej predstavil koalicijskim partnerjem, jo je danes predstavil še javnosti. Vlada namerava pri reformi slovenskega zdravstva slediti zgledu Finske in Estonije. Cilj pa je učinkovit, digitaliziran in finančno vzdržen zdravstveni sistem, je pojasnil.
