“Če hočemo spet zaživeti tako kot pred epidemijo, se je treba cepiti in to mora vsak vzeti kot državljansko odgovornost,” je na novinarski konferenci po današnji seji koordinacije pozval predsednik zdravniškega sindikata Fides Konrad Kuštrin.
V pozivu se mu je pridružil tudi predsednik Slovenskega zdravniškega društva Radko Komadina, ki je opozoril, da kljub upadu števila okužb v splošni populaciji bolnišnice zaradi covidnih bolnikov “pokajo po šivih”, zaradi česar so morali zmanjšati obravnave ostalih bolnikov. “Da se nekdo v tem trenutku ne želi cepiti, vidimo kot njegovo dejanje sebičnosti. Zdaj je čas za solidarnost in zdaj je čas, da se cepimo za to, da bomo sočloveku olajšali preživetje,” je pozval.
Po oceni predsednika Strokovnega združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Igorja Dovnika je edini način za približanje cepljenja pacientu, da cepijo vsi, ki to želijo, zmorejo in znajo. Kot je spomnil, so že na voljo številna cepiva, ki ne zahtevajo tako kompleksne logistike kot cepiva s tehnologijo mRNK. “Prav bi bilo, da se cepljenje izvaja čim bližje uporabniku. Marsikdo bi verjetno lažje ali hitreje prišel do svojega zdravnika,” je ocenil. Ob tem je opozoril, da bi cepljenje pri že tako obremenjenih družinskih zdravnikih pomenilo, da ti v tem času ne morejo obravnavati ostalih bolnikov.
“Z malo sreče, volje, želje bi se marsikaj na tem področju dalo spremeniti. Če bo potreba, lahko cepimo tudi splošni zdravniki in pediatri,” je dejal in spomnil še na patronažne sestre. Kot predvideva, bodo v ambulantah pri cepljenju začeli pomagati, ko bo na voljo toliko cepiva, da omejitve po prednostnih skupinah ne bodo več potrebne.
Podobno je izpostavila tudi predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Bojana Beović. Ko bo cepljenje na voljo za vse, bi ga bilo po njenih besedah smiselno kar se da približati ljudem, tudi prek specialistov medicine dela, ki tradicionalno cepijo proti gripi.
Predstavniki zdravniških organizacij so danes obravnavali tudi slovenski načrt za okrevanje in odpornost, ki ga je Slovenija konec aprila že posredovala posredovala Evropski komisiji. Kot je dejal Dovnik, se po njihovi oceni ne loteva ključnih problemov zdravstva. Kritični so tudi do tega, da je bil vpliv zdravnikov in zobozdravnikov pri njegovem nastajanju omejen. Verjamejo, da se bo dokument še dopolnjeval.
V vrstah zdravniških organizacij med drugim predlagajo uvedbo enotnega informacijskega sistema, ki bo povezoval slovensko zdravstvo. To bi po njihovi oceni dolgoročno pomenilo nižje stroške in lažje delo, prav tako bi omogočilo spremljanje kakovosti zdravstva.
Kot je še izpostavil Komadina, je z evropskim mehanizmom za okrevanje in odpornost ponujena priložnost, da bi Slovenija naredila preboj na področju vzpostavitve in gradnje akademske bolnišnice. Idejni osnutek je bil po besedah Beovićeve že predstavljen nekdanjemu ministru za zdravje Tomažu Gantarju in je trenutno še v obravnavi na ministrstvu.
