Na pričevalca grozot 20. stoletja so se na žalni seji v Trstu spomnili publicist Martin Brecelj, zgodovinarka Marija Pirjevec, slovenska senatorka v Rimu Tatjana Rojc in predsednik republike Borut Pahor.
Kot je dejal predsednik republike, je tržaški pisatelj “poosebljal slovensko nacionalno izkušnjo vsega 20. stoletja”. “Boris Pahor, ta trmasta in premočrtna osebnost z jasno izdelanim moralnim kompasom, človek, ki je poosebljal upor zoper vse tri totalitarizme in buditelj, ki je verjel in živel resnico in pravico, se je prav v tistih prelomnih časih in prav zaradi teh značajskih in vrednostnih kreposti znašel v slovenski kolektivni zavesti kot njeno moralno sidrišče,” je dodal predsednik republike.
Upor Borisa Pahorja vsem toalitarizmom, zavezanost svobodi in boju za pravice slovenske narodne skupnosti so izpostavili tudi italijanski predstavniki državne, deželne in lokalne oblasti, je v sredinih Odmevih poročala Televizija Slovenija.
Tržaški deželni odbornik za lokalno upravo Pierpaolo Roberti je povedal, da Boris Pahor ni bil le izjemen zgled za slovensko narodno skupnost v Italiji in za Tržačane, bil je zgled vsej Italiji.
Literarna zgodovinarka Marija Pirjevec je poudarila, da je pisatelj v svet popeljal jezik, ki je bil v času fašizma obsojen na smrt. Publicist Marin Brecelj pa je dodal, da gre tudi večnemu uporniku zasluga, da je svet danes boljši kot v času njegove mladosti. “Pogum, ki ste ga pokazali, pove, kako svoboden človek ste bili. Narodnost je pri vas imela predvsem demokratičen naboj,” je povedal.
V avli Mestne občine Maribor so danes odprli žalno knjigo. Vpis vanjo je možen danes do 15. ure in v petek od 8. do 13. ure.
Na občini ob tem izpostavljajo, da je Pahor leta 2010 prejel naziv časni občan mesta Maribor. “Priznanje mu je bilo podeljeno v znak zahvale in spoštovanja, za življenjsko delo ter prispevek k slovenski kulturi, njenemu mednarodnemu uveljavljanju in prepoznavanju,” so navedli.
Žalno sejo so napovedali tudi na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, katere redni član je bil pisatelj od leta 2009.
Pahor je umrl v ponedeljek na svojem domu v Trstu. Vse življenje je opozarjal na nevarnosti totalitarnih režimov, katerih žrtev je bil tudi sam. Taboriščne izkušnje je leta 1976 strnil v romanu Nekropola, ki je bil leta 1990 preveden v francoščino in zatem še v številne druge jezike. Prav ta knjiga mu je prinesla svetovno prepoznavnost.
Bil je prejemnik številnih priznanj, med njimi Prešernove nagrade, srebrnega častnega znaka RS in francoskega reda legije časti.
Ob smrti so se mu poklonili kulturniki in politiki, odzvala so se tudi združenja Slovencev v Italiji in Avstriji. Po besedah slovenske senatorke v Rimu Tatjane Rojc so ga imeli za ikono tako v družini kot v narodni skupnosti: “Njegova beseda, tudi tista najbolj pikra, je bila velik življenjski nauk.”
