Specializirano državno tožilstvo v obtožnici Jankoviću očita, da je kot uradna oseba zlorabil uradni položaj, da bi omogočil pridobitev velike protipravne premoženjske koristi, je danes ob začetku glavne obravnave povedala tožilka Blanka Žgajnar.

Nekdanjemu direktorju Zavoda Tivoli Romanu Jakiču, nekdanjemu direktorju Javnega podjetja Ljubljanska parkirišča in tržnice Samu Lozeju, Urošu Ogrinu in Zlatku Sraki iz družbe Grep, ki je gradila center Stožice, Marku Kolencu iz občinskega oddelka za šport in direktorju projekta gradnje športnega parka Stožice Andreju Lavriču obtožnica očita, da so pomagali pri tem kaznivem dejanju.

Tožilstvo očita sklenitev pogodbe med občino in Grepom za najem 2500 parkirnih mest v okviru centra za okoli 1,8 milijona evrov na leto, s čimer naj bi Grepu omogočili, da je izpolnjeval pogoje bank za pridobitev prve in druge tranše posojila v skupni višini 87,9 milijona evrov. Tožilstvo trdi, da nobeno od občinskih podjetij toliko parkirnih mest ni potrebovalo in da je bil namen le, da bi Grep izpolnjeval pogoje bank.

Obtožnica očita tudi, da je Janković v zahtevi takratnemu ministrstvu za šolstvo in šport leta 2010 za sofinanciranje večnamenske dvorane in stadiona – občina je prejela 9,4 milijona evrov, od tega nekaj manj kot osem milijonov evropskih sredstev in 1,4 milijona evrov sredstev državnega proračuna – lažno zatrjeval, da so stroški ustrezno evidentirani, da je investicija v stadion zaključena in da so bila vsa dela na stadionu opravljena.

Glede stroškov tožilstvo trdi, da so bili uveljavljeni tudi stroški sanacije gradbene jame v višini okoli 3,4 milijona evrov, čeprav se je občina, tako tožilstvo, glede jame pred tem že sodno poravnala z družbo SCT. Da investicija ni zaključena, naj bi kazalo dejstvo, da občina in Grep v času zahtevka na ministrstvo še nista vzpostavila etažne lastnine. Glede opravljenih del pa tožilstvo trdi, da so v prijavi ministrstvu izkazovali za okoli 2,2 milijona evrov več del od opravljenih.

Janković je v zagovoru med drugim dejal, da vztraja pri svojem zagovoru iz preiskave marca 2015 ter da niso storili očitanih kaznivih dejanj. Prepričan je, da bo dokazni postopek pokazal absurdnost in pravno zgrešenost vseh postopkov.

Izpostavil je, da je tožilstvo od zahteve za preiskavo spremenilo očitano kaznivo dejanje (tožilstvo je sprva očitalo preslepitev pri pridobitvi in uporabi posojila ter goljufijo na škodo EU). Dejal je, da za izvedbo prireditev v Stožicah omenjena parkirna mesta potrebujejo, da pa se omenjena pogodba ni realizirala. Poudaril je, da če stadion avgusta 2020 ne bi bil dokončan, ne bi bil prevzet, ne bi dobili (začasnega) uporabnega dovoljenja in tudi ne mogli izvesti tekme državne nogometne reprezentance, ki je bila naslednji dan po pridobitvi dovoljenja. Glede omenjene gradbene jame je povedal, da tožilstvo v zvezi s tem vodi poseben postopek.

“Soobtoženim in meni se dela velika krivica – vsi so stali za svojimi dejanji. Končna zgodba Stožic, ki bi lahko bile zelo uspešen projekt, če banke ne bi ustavile financiranja, je v tem, da imamo stadion in dvorano, podjetje Grep in njegov ustanovitelj Gradis Energoplan sta v stečaju, nekdanja direktorja teh družb sta v osebnem stečaju. In mi v javnem sektorju naj bi bili krivi, da smo nekomu v zasebnem sektorju nekaj omogočili. Omogočili, da je šel v stečaj? Ta zgodba je popolnoma brez osnove,” je v izjavi medijem po obravnavi dodatno dejal Janković in izrazil željo, da bi bil postopek čim prej končan.

“Obramba izhaja iz dejstva, da ni bilo storjeno nobeno kaznivo dejanje in da tožilstvo izhaja iz napačne hipoteze – noče razumeti, da je bila podpisana pogodba za objekt v celoti, vse te količine, ki jih tožilstvo očita, pa so bile stvar izvajalcev oz. zasebnega partnerja,” je v izjavi po obravnavi povedal Jankovićev zagovornik Janez Koščak.

O očitkih glede pridobitve državnih in evropskih sredstev je Koščak dejal, da je občina ves ta denar vložila v Stožice. “Kaj naj bi bilo s tem narobe? En evro ni šel drugam, objekt stoji, za razliko od nekaterih drugih postopkov pa je bil ves denar namenjen izključno za namen, za katerega so bila sredstva zaprošena,” je poudaril.

Tudi soobtoženi so večinoma vztrajali pri svojih zagovorih iz preiskave februarja oz. marca 2015. Sraka je poudaril, da je bila glede gradnje centra sklenjena pogodba na ključ, ki so jo v celoti izpolnili, preden je bil objekt dan v uporabo. Glede oddaje parkirnih mest je dejal, da bi ga lahko preganjali, da je oškodoval družbo, če ji ne bi zagotovil prihodka. Meni, da so v projektu zasebni partnerji potegnili kratko, da bi kvečjemu lahko govorili o morebitnih slabih poslovnih odločitvah, da pa ni bilo nobenega kaznivega dejanja. Zatrdil je, da izplačilo prve tranše posojila ni bilo odvisno od tega, ali bodo oddali parkirišča, ampak od več pogojev. Glede izkazanih za 2,2 milijona evrov več del, kot jih je bilo opravljenih, je povedal, da je imel javni partner še nekatere dodatne zahteve, ki niso bile vključene v pogodbo na ključ.

Jakič je zatrdil, da so parkirišča želeli najeti, ker so jih potrebovali za izvedbo prireditev. Tudi glede nameravanega najema drugih površin – prostora za informacijsko točko Zavoda Tivoli v okviru trgovskega dela, skladiščnih prostorov in prostora za manjše koncerte – je dejal , da bi bil upravičen. Niso bili pa dogovori izvedeni in za občino ni bilo finančnih posledic.

Tožilstvo bo do naslednje obravnave opredelilo dokazne predloge glede na to, ali naj se izvedejo neposredno na obravnavi ali naj se preberejo, zagovorniki pa se bodo nato do predloga opredelili.

Zagovornik Srake je med drugim predlagal postavitev izvedenca gradbene stroke, da bi povedal, ali je bil objekt avgusta 2010 dokončan, in ekonomske stroke, ki bi povedal, ali lahko družba z omejeno odgovornostjo prepusti svoje premoženje brez odmene (oz. ali je bila nameravana oddaja parkirišč upravičena), ter zaslišanje nekaterih uslužbencev Grepa.

Nadaljevanje obravnave je predvideno za 14. december.

Za kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic, če je storilec sebi ali drugemu pridobil in je hotel pridobiti veliko protipravno premoženjsko korist, je zagrožena zaporna kazen od enega do osmih let.