Ocena Slovenije na indeksu zaznave korupcije za leto 2016 kaže, da vlada, politični odločevalci in javni sektor še vedno dopuščajo sistemske zlorabe in netransparentno delovanje pri porabi javnih sredstev, menijo v Transparency International (TI) Slovenia. Iz objavljenega poročila je razvidno, da je Slovenija z 31. mestom med 176 državami in oceno 61 za štiri mesta in za eno točko izboljšala rezultat iz leta 2015. Takrat je Slovenija namreč dobila 60 točk in je bila uvrščena na 35. mesto, raziskava pa je zajemala 168 držav. Vseeno v TI Slovenija z rezultatom niso zadovoljni, saj “Slovenija že od leta 2012 ne beleži vidnejšega napredka, letošnje izboljšanje pa je v okviru standardne napake, zato o bistvenem napredku ni mogoče govoriti.” Predsednica TI Slovenia Simona HabičTit Košir Predsednica TI Slovenia Simona Habič je ob tem opozorila, da posledice korupcije in nepravilnosti pri porabi javnega denarja v vsakodnevnem življenju čutimo vsi državljani. “Ko recimo čakamo v dolgih vrstah pri zdravniku, ko moramo dodatno plačevati za zdravila ali preglede, ko se vozimo po luknjastih državnih in občinskih cestah ali ko zraven našega doma nepričakovano zraste industrijska cona, pa čeprav ne bi smela,” je navedla. V TI Slovenija ocenjujejo, da vlada v praksi še vedno slabo zagotavlja proaktivno transparentnost, integriteto in odgovornost. Menijo, da morali bili vsi podatki o poslovanju javnega sektorja javni, in pozivajo k vzpostavitvi zakonodajne sledi, boljši zaščiti prijaviteljev in k večjim prizadevanjem odgovornih za ureditev tega področja. Obenem opozarjajo na padec ugleda Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) in neučinkovitost te neodvisne institucije. Najvišje Danska in Nova Zelandija, najnižje Somalija Danska in Nova Zelandija, ki sta na prvem mestu indeksa, sta zbrali vsaka po 90 točk, pri čemer rezultat nič točk na indeksu pomeni visoko koruptivnost države, rezultat 100 pa “zelo čisto” državo. Danska je bila na prvem mestu že lani. Sledi Finska z 89 točka
