Po navedbah neimenovanih diplomatskih virov, ki jih navaja nemška tiskovna agencija dpa, naj bi v skladu s tem predlogom, ki ga je pripravilo portugalsko predsedstvo Svetu EU, sedem milijonov odmerkov razdelili med vseh 27 članic unije po načelu pro rata oziroma glede na število prebivalcev. Slovenija bi jih tako pripadlo 32.769.

Preostale tri milijone bi po načelu solidarnosti namenili državam, ki trenutno najbolj zaostajajo pri cepljenju – Bolgariji, Hrvaški, Estoniji, Latviji in Slovaški. Nekaj od tega bo dobila še Češka, saj naj bi ta le tako uspela do konca drugega četrtletja cepiti vsaj 45 odstotkov prebivalcev.

Sloveniji na ta račun torej naj ne bi pripadlo nič, prav tako ne Avstriji, ki je najglasneje terjala nek korektivni mehanizem za bolj pravično razdelitev cepiv med članicami.

Iz dokumenta EU, ki ga je danes objavil Bloomberg, medtem izhaja, da naj bi bilo v Sloveniji v prvi polovici leta proti covidu-19 cepljenih 52 odstotkov prebivalcev.

Ob tem navaja, da tiste članice, ki so v večji meri stavile na cenejše cepivo AstraZenece, zaostajajo pri cepljenju. Medtem ko podjetji Pfizer in BioNTech namreč izpolnjujeta svoje zaveze glede dostave cepiv v EU, je AstraZeneca v unijo v prvem četrtletju dostavila le 30 od 120 milijonov obljubljenih odmerkov.

Zaradi tega naj bi Bolgarija in Hrvaška do sredine leta na primer cepili le okoli 45 odstotkov prebivalstva, izhaja iz dokumenta. Estonija jih bo cepila 50 odstotkov, Latvija 53 in Slovaška 46 odstotkov prebivalstva.

Najbolj uspešne naj bi bile po drugi strani Nemčija, ki naj bi v prvem polletju cepila 61 odstotkov prebivalcev, Danska (80 odstotkov) in Malta (93 odstotkov).

Kot je znano, je Slovenija naročila 80 odstotkov odmerkov cepiva BioNTecha in Pfizerja glede na količino, ki bi ji pripadala v prvem in drugem četrtletju po sistemu pro rata. Ta delež ni med najnižjimi. Slovaška je na primer naročila le 56 odstotkov svojega deleža pro rata, Hrvaška in Bolgarija pa okoli 46 odstotkov.