Tožilstvo sumi, da so osumljeni oprali 92 milijonov kun (12 milijonov evrov). Trdijo, da je denar prispel na Hrvaško preko podjetij za nakup plemenitih kovin, registriranih v Italiji. Hrvaški urad za preprečevanje pranja denarja vse povezuje s perujskim mamilarskim kartelom Sanchez, navaja zagrebški časnik.

Sprašuje se, ali sta slovenska podjetnika, 44-letni M. K. in 41-letni A. L., fiktivno trgovala z zlatom na Hrvaškem. Kot navaja, sta bila omenjena skupaj s še nekaterimi osebami direktorja v podjetjih Lumina metal in Gold Box. Podjetji naj bi od leta 2012 do leta 2014 italijanskim podjetjem izdajali fiktivne račune za nakup lomljenega zlata, ki naj bi ga kupovali od vrste manjših anonimnih podjetij na Hrvaškem.

Tako naj bi zaslužili milijonske zneske, poleg tega pa sta podjetji zahtevali še povračilo davka na dodano vrednost (DDV). Hrvaška davčna uprava je Gold Boxu vrnila za nekaj več kot dva milijona evrov DDV, medtem ko so Lumina metalu zavrnili vračilo nekaj manj kot 10.000 evrov DDV, ker so posumili, da gre za pranje denarja, navaja časnik.

Sledila je preiskava davčnega urada, ki je po navedbah časnika potrdila, da gre za fiktivne prodaje zlata. Po mednarodnih pravnih kanalih naj bi iz ZDA dobili tudi informacije, da je denar italijanskih podjetij prihajal iz Peruja, zaslužili pa naj bi ga s prodajo kokaina.

Osumljenca iz Slovenije sta na prostosti, ker sta v Sloveniji, osumljenci iz Hrvaške pa so v priporu, piše Jutarnji list.

Hrvaško tožilstvo je sicer septembra zaradi utaje davkov in carinskih dajatev pri fiktivni prodaji zlata sprožilo preiskavo proti 12 osumljencem, med katerimi so štirje slovenski državljani. Sledila so prijetja, hrvaški policisti pa so sodelovali tudi s slovenskimi kolegi.

Hrvaški mediji pišejo, da gre za nadaljevanje spomladanske zgodbe, ki je prišla v javnost, ko je eden od zagrebških policijskih inšpektorjev iz policijskega sefa ukradel dva kilograma zlata in 280.000 evrov.

Nato so aprila sprožili preiskavo proti 15 Hrvatom, ki so osumljeni pranja denarja, in sicer več kot 638 milijonov kun (84 milijonov evrov). Osumljenci so ustanovili podjetja, ki so prejemala velike zneske denarja iz Italije za blago, ki ga nikoli niso poslala naročnikom.