Razplet dogodkov od sobotnega večera do nedeljskega popoldneva je dišal že kar na zaroto proti južni sosedi, ki si včeraj očitno še sploh ni opomogla od šoka po spektakularnem porazu proti Sloveniji na rokometnem svetovnem prvenstvu. In kot sol na rano se je včeraj na potniškem terminalu zagrebškega letališča razlegalo glasno vzklikanje: "Kdor ne skače, ni Sloven‘c!" Prvi navijači so se na letališču začeli zbirati že skoraj uro pred načrtovanim pristankom letala s slovensko rokometno ekipo. Nato se je vzdušje počasi stopnjevalo do eksplozije ob prihodu novih nacionalnih junakov na potniški terminal. "Ne, naši rokometaši se vračajo šele jutri," je hladnokrvno na vprašanje slovenskih navijačev odgovarjal hrvaški policist, ki je diskretno skrbel za red na letališču. Policisti so se skoraj neopazno namestili po kotih letališke avle in niso motili slovenskega veselja – tudi sicer nismo opazili niti enega vročekrvneža, ki bi mu poraz proti Sloveniji pretežko padel na dušo. "Rokomet imamo v krvi" Kmalu po 14. uri (pristanek je bil napovedan ob 14.25, a je letalo za pol ure zamudilo) se je začel prostor pred napisom "mednarodni prihodi" polniti s prešerno razpoloženimi Slovenci, opremljenimi z zastavami, rokometnimi žogami, dresi ter raznovrstnimi glasbenimi pripomočki - od trobent, ragelj do kakopak obvezne harmonike. "Prišli smo samostojno, smo iz Prekmurja, rokomet imamo v krvi, v naši družini so igralci in trenerji. Zagreb je bližje kot Ljubljana, zato smo se odločili, da pridemo kar na letališče," je povedal oče dveh otrok, ki sta prišla po podpise svojih junakov. "To je največji uspeh v zgodovini slovenskega rokometa. Upam, da bo še več podobnih uspehov, čeprav bo to težko preseči," je še povedal naš sogovornik. "Prišli smo iz Trbovelj, poznam Gabra in Cingesarja. Ta zmaga bo ogromno dala slovenskemu rokometu," je povedal drug sogovornik. Med pogovorom se je letališka sprejemnica še bolj napolnila. Prihajale so družine z otroki, vsak s svojo žogo in pisalom za zbiranj