Najvišja slovenska priznanja v kulturi so v petek zvečer podelili na državni proslavi v Cankarjevem domu. Prešernovi nagradi za življenjsko delo sta prejela fotograf Stojan Kerbler ter koreograf in baletni plesalec Milko Šparemblek. Nagrade Prešernovega sklada pa so prejeli oblikovalec Nejc Prah, igralka Nina Ivanišin, glasbenik Luka Juhart, režiser Rok Biček, prevajalka Suzana Koncut in kostumograf Alan Hranitelj.
Kerbler se je v nagovoru zahvalil vsem, ki so ga podpirali pri njegovem 60-letnem aktivnem ukvarjanju s fotografijo. Pri tem je spregovoril o svoji umetniški poti in pozval k ustanovitvi muzeja fotografije. Drugi veliki Prešernov nagrajenec, baletni koreograf, plesalec, dramaturg in režiser Milko Šparemblek pa je v nagovoru obudil spomin na svoja učitelja Pio in Pina Mlakarja.
Proslava je bila tudi letos prepletena s kritično mislijo o današnji družbi in položaju umetnosti v njej. Podala jo je predsednica upravnega odbora Prešernovega sklada Ira Ratej. Na lastno vprašanje, ali imajo ti govori kakšen učinek, ali ima kultura zato več obiskovalcev in ali sprožijo spremembo kulturne politike, je odgovorila – “Prav nič od tega.” Rezultate učinkov po njenih besedah beležijo le spletni forumi, kjer se 24 ur po proslavi “anonimni davkoplačevalci vneto kosajo med sabo, kdo med njimi bo še bolj žaljivo zabelil zmerljivke na račun umetnikov”.
Davkoplačevalce je pri tem spomnila, da plačujejo tudi za kaj drugega, česar ne bodo nikoli potrebovali, zato je soditi o funkcionalnosti države zgolj skozi prizmo lastnih potreb, interesov in užitkov po njenem mnenju “milo rečeno sebično, pritlehno poenostavljanje”.
Poudarila je, da umetniki niso sebičneži, saj je njihovo delovanje vedno usmerjeno k sočloveku, če ne bi plačevali davkov, pa bi si umetniška dela lahko privoščil le odstotek prebivalstva in izbire bi bilo mnogo manj. Svoj nagovor je sklenila z razmišljanjem, kaj sploh pomeni vzklik “bodimo nocoj prešerni”. Morda nagovarja k prešuštvu, kot besedo prešernost prevede umetna inteligenca, je ponazorila Ira Ratej. Koncept proslave z naslovom Kam? si je režiser Vito Taufer zamislil za najširše možno občinstvo.
V kritičnih tonih je minila tudi osrednja proslava ob prazniku pred Prešernovo rojstno hišo v Vrbi, ki je privabila več tisoč ljudi. Igralka Lara Jankovič je v svojem govoru opozorila na slabo stanje kulture, za katerega je po njenem mnenju odgovorna država z mačehovskim odnosom. Ob tem je pozvala k spremembam, ki se začnejo pri posamezniku.
Kot je izpostavila, je slovenski narod obstal na krilih kulture. Če ne bi bilo Prešerna, Cankarja ter drugih slovenskih pesnikov, pisateljev in umetnikov, bi se danes posluževali le tujih, je opozorila Lara Jankovič. Hudo ji je, ko vidi, da danes drvimo prav v to tujost. “Razprodajamo vse, kar je slovensko, tujcem, a ta tujec ne bo imel nikoli pravega odnosa do naše kulture in jezika.”
Ob tem je ocenila, da je država edina odgovorna za stanje, v katerem je kultura danes: “Ker ni nikoli utišala tistih, ki so kričali, da smo zajedavci in naj gremo na prosti trg.”
Ob prazniku so se sicer zvrstile večje in manjše prireditve po Sloveniji ter v zamejstvu. V Ljubljani je v organizaciji Združenja dramskih umetnikov Slovenije potekal tradicionalni recital Prešernove poezije, na katerem je zazvenela Zdravljica v več jezikih, podoben recital so pripravili tudi v Mariboru in Novi Gorici. V Trstu bo osrednja proslava naslovom Dokler veter ne menja svojega jezika v nedeljo. Spomnili se bodo dveh obletnic – 75-letnice Radia Trst A in slovenske televizije na Deželnem sedežu RAI, ki praznuje 25 let oddajanja.
Kulturne ustanove so ob prazniku brezplačno odprle svoja vrata, dan odprtih vrat pa je bil tudi v predsedniški palači, na katerem je predsednik republike Borut Pahor sprejel nagrajence skupaj z ministrom za kulturo, ki opravlja tekoče posle, Zoranom Pozničem.
Nagrajence so zatem sprejeli še v Kranju, v kraju Prešernove smrti, kjer sicer ob prazniku pripravijo celodnevni sejem, s katerim obiskovalce popeljejo v 19. stoletje.
