Kršitve mednarodnega prava, na katere opozarjate Milana Brgleza, če bo sprejeta novela zakona o tujcih, so očitne. Premier, notranja ministrica in predsednik državnega zbora naj bi bili pravni strokovnjaki, celo profesorji, ki so pravo človekovih pravic predavali. Ste presenečeni? “Žal me nič več ne preseneča, ko pride do migracijskih politik in ukrepov držav. Priča smo tekmi proti dnu med evropskimi državami. Slovenski je le zadnji primer v žalostni vrsti iniciativ. Novela zakona o tujcih je skrajno problematična. Neskladna je z obveznostmi, ki jih ima Slovenija po mednarodnem pravu. Upam, da bo v parlamentu občutno spremenjena ali v celoti zavrnjena. Zame temeljni problem je, da ni zagotovljen postopek individualne presoje prošenj prosilcev za azil. Ne na meji niti preden je nekdo vrnjen čez mejo. Govorim o presoji, ali bo prosilec žrtev mučenja ali ga bodo verižno vračali v druge države ali je resno bolan.” Vlada vztraja, da so ti ukrepi nujni za zagotovitev varnosti. Zakaj vas ta argument ne prepriča? “Varnost se preigrava in zagotavlja na različne načine. Ljudi včasih skrbi, kdo so prišleki. Želijo vedeti, kdo so, od kod prihajajo. A edini način, da se na to odgovori, je, da se zagotovi primerno delujoč, urejen, individualni postopek, ne pa da se postopki ukinejo.” Slovenska vlada pravi, da so že druge države šle v to smer, Avstrija je najljubši primer. Vlada svari, da če Nemčija in Avstrija zapreta meje, bodo morali ukrepati. Kaj predlagate vi? “Pri avstrijski ureditvi obstajajo problemi, kje bodo izvajali postopek, kako hitro … A vendar Avstrija vseeno predvideva postopek za presojo vseh prošenj prosilcev za azil. To je osnova, ki je ključnega pomena. Bistvo mednarodnega prava je, da se zagotovi postopek, in v tem pogledu je slovenska novela drugačna od avstrijske. Iluzorno je tudi misliti, da lahko katerakoli država razreši te izzive sama. Potrebno bo sodelovanje različnih držav v Evropi in na Balkanu. A rešitev zagotovo ni vreči mednarodne standarde skozi
