Poročilo EU Justice Scoreboard prikazuje poslovanje sodstva na treh različnih področjih – učinkovitosti, kakovosti in neodvisnosti. Gre za analizo podatkov o poslovanju sodišč držav Evropske unije iz leta 2016, ki postavljajo Slovenijo in delovanje slovenskih sodišč v mednarodno primerljiv okvir. Evropska komisija v poročilu EU Justice Scoreboard 2018 izpostavlja pozitivne premike glede poslovanja slovenskega sodstva, navajajo na vrhovnem sodišču.

Navkljub dejstvu, da Slovenija tudi po podatkih za leto 2016 ostaja pri vrhu med državami EU glede števila novih zadev na prebivalca na civilnem in gospodarskem področju, je v preteklih letih prišlo do opaznega padca števila novih civilnih, gospodarskih, upravnih in drugih civilnih zadev (na primer izvršbe, zadeve brezplačne pravne pomoči). Prav tako je opaziti občutno krajšanje časa reševanja teh zadev, saj Slovenija na tem področju zaseda sedmo mesto med 23 državami, ki so posredovale podatke.

Kot poudarjajo na vrhovnem sodišču, je slovensko sodstvo lahko zadovoljno tudi z razmerjem med prejetimi in rešenimi zadevami, saj sodišča prve stopnje rešijo več zadev kot jih prejmejo. Tudi čas reševanja civilnih in gospodarskih zadev na prvi stopnji ter na vseh treh stopnjah skupaj je po podatkih Evropske komisije zadovoljiv.

Izstopajo tudi podatki o zelo očitnem padcu števila nerešenih pravdnih, gospodarskih in drugih civilnih zadev, saj je Slovenija na tem področju še leta 2010 močno izstopala zaradi visokega števila nerešenih zadev. Čeprav Slovenija glede tega področja še vedno sodi med države z največjim pripadom zadev, se je od takrat število nerešenih zadev praktično prepolovilo, saj se čas rešitve zaradi ukrepov sodstva sistematično skrajšuje. Slovenija zaseda visoko sedmo mesto tudi pri številu nerešenih upravnih zadev na 100 prebivalcev.

Še vedno pa je mogoče zaslediti slabe rezultate glede vprašanja percepcije neodvisnosti, izpostavljajo na vrhovnem sodišču. Poglavitna grožnja neodvisnosti tako po mnenju splošne javnosti kot po mnenju predstavnikov podjetij ostaja vpliv politike ali gospodarstva. Petintrideset odstotkov vprašanih je tako navedlo, da status sodnikov ne daje zadostne garancije za njihovo nepristranskost. Skoraj 45 odstotkov jih je navajalo pritiske iz gospodarstva, skoraj polovica pa pritiske politike.

Vsekakor je naloga sodstva poskrbeti, da dobri rezultati in dobre izkušnje uporabnikov ter v določenem delu tudi strokovne javnosti, ki so razvidni iz naših raziskav, dosežejo splošno javnost, pravijo. Vendar na vrhovnem sodišču ob tem poudarjajo, da je naloga vseh državnih institucij, da poskrbijo za varovanje neodvisnosti in nepristranskosti sodstva kot samostojne veje oblasti ter v tem okviru tudi za njen ugled in zaupanje v javnosti.