Javnost so danes razburila razkritja posnetkov nekaterih sej upravnega odbora DUTB, ki so jih iz anonimnega vira pridobili na portalu Pod črto. Ti med drugim kažejo na izogibanje določilom t. i. Lahovnikovega zakona, ki omejujejo plače vodilnih v državnih podjetjih. Gospodarski minister Zdravko Počivalšek napoveduje ukrepe za prilagoditev zakona. Zakon o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti države oz. t. i. Lahovnikov zakon, ki ga je DZ sprejel v času gospodarske krize, osnovno plačilo direktorjev v družbah v pretežno državni lasti omejuje na tri- do petkratnik povprečne bruto plače v družbi oz. skupini. V zadnjih letih je bilo večkrat slišati, da te omejitve otežujejo pridobivanje dobrih vodstvenih kadrov, predvsem iz tujine, za vodenje podjetij, kjer imajo država oz. njene ustanove večinski delež ali prevladujočo vlogo. Posnetki nekaterih sej upravnega odbora Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) po navedbah portala Pod črto razkrivajo, da je DUTB vsaj v dveh primerih ta zakon obšla oz. je dovolila podjetju, v kateri je solastnik, da njegova določila obide. Primeri takšne prakse po pisanju portala segajo tako v čas, ko sta družbo vodila še predsednik upravnega odbora Lars Nyberg in glavni izvršni direktor Torbjörn Mansson - oba sta morala po razkritju kršitev vladne politike plač v t. i. slabi banki zaradi izgube zaupanja oditi s položaja, kot v čas, ko so bili v upravnem odboru že tudi nekateri trenutni člani, npr. trenutni predsednik Marko Simoneti. Kot prvi primer na portalu navajajo koprski Cimos, kjer imata DUTB in država tričetrtinski lastniški delež. V Cimosu so tako po navedbah portala ob imenovanju Nemca Gerda Rosendahla za prvega moža družbe temu odobrili bruto plačo v skladu z Lahovnikovim zakonom. A Rosendahl je istočasno tudi direktor nemške podružnice koprskega podjetja Cimos Germany, tam pa prejema dodatno plačo. Na Cimosu tega niso zanikali. Nekoliko drugače so se Lahovnikovemu zakonu po pisanju portala izognili t