Medtem ko se je Danska odločila postaviti jasna pravila, zaradi katerih se bo Uber z 18. aprilom umaknil s tamkajšnjih cest in ulic, je v Sloveniji še vedno slišati predvsem govorico, ki slika korporacije, ki ponujajo storitve prek internetnih platform, kot priliko, ki jo je za izkoristiti, in kot nekaj krhkega, čemur se ne sme postaviti prevelikih zahtev. Pretekli petek je ostro stališče zavzelo tudi italijansko sodišče, ki je odločilo, da Uber predstavlja nelojalno konkurenco taksi podjetjem, in prepovedalo uporabo Uberjeve aplikacije in storitev v Italiji – Uber je sicer napovedal pritožbo. V Ljubljani so nedavno predstavniki komisije EU in vlade na konferenci Sodelovalna ekonomija – kako do sprejemljivega modela? zavzeli popolnoma nasprotna stališča. Poudarjali so nove priložnosti, ki naj bi jih “nove oblike” ekonomij odpirale. Marko Grobelnik, slovenski glasnik digitalnih tehnologij, pravi, da sodelovalne ekonomije niso nove, novi sta hitrost in lahkotnost, s katero posamezniki vstopajo v korporacijske ali čisto individualizirane ekonomske odnose. Ob tem, ko je opisoval možnosti, da ljudje doma skuhajo večerjo, ki jo nekdo pride pojest za plačilo, je poudaril, da gre za priložnost, “kako izkoristiti nerealizirane potenciale v družbi, kako optimizirati družbo”. Pri tem so pravila in načela, ki vodijo “(so)delovanje”, v prvi vrsti le ekonomske in dobičkonosne narave. Nesprejemljivo je obdavčiti napredek Podpredsednik komisije EU za enotni digitalni trg Andrus Ansip je poudaril, da je “nesprejemljivo obdavčiti napredek”, predvsem v sektorju, ki je “šele v povojih”. Funkcionarju EU se zdi primerno, da EU kot največja svetovna gospodarska skupnost podjetja, ki se vzpostavljajo kot vodilna v ekonomiji platform, le “prosi, naj se obnašajo odgovorno”. Minister za javno upravo Boris Koprivnikar je pojasnil, da ni vprašanje, ali gre za nekaj dobrega ali slabega, ampak je bistvo, da te platforme prihajajo in so tu. A preden se jih regulira, je prepričan, jih je treba razu
