Sodišče EU glede zakona o tujcih pritrdilo MNZ

Sodišče EU glede zakona o tujcih pritrdilo MNZ

Sodišče EU je v četrtek razsodilo, da je odločitev o uporabi diskrecijske klavzule iz 17. člena Dublinske uredbe v izključni pristojnosti države članice in ni pravica prosilca. Sodišče je odločilo, da tudi če ni podana utemeljena domneva o obstoju sistemskih pomanjkljivosti v državi članici, odgovorni za obravnavo prošnje za mednarodno zaščito, je predajo prosilca v okviru Dublinske uredbe mogoče opraviti le v okoliščinah, v katerih predaja ne more povzročiti dejanske in izkazane nevarnosti, da bi se z osebo ravnalo nečloveško ali ponižujoče v smislu 4. člena Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Na notranjem ministrstvu opozarjajo, da je odločitev sodišča izredno pomembna tudi z vidika nedavno sprejete novele zakona o tujcih. "Sodišče Evropske unije ugotavlja, da Dublinska uredba s tem, ko onemogoča predajo prosilca v državo članico, kjer so sistemske pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev, ki bi lahko povzročile nevarnost mučenja, nečloveškega ali poniževalnega ravnanja, ščiti temeljne pravice prosilcev. Na tej predpostavki temelji tudi postopek, ki ga predvideva novela Zakona o tujcih. Ker ta iz ukrepa izvzema tujce, katerih zdravstveno stanje bi onemogočalo izvedbo tega ukrepa, pa zakon ustrezno naslavlja tudi okoliščinah dejanske izkazane nevarnosti, da bi se z osebo v državi, v katero bo napoten, ravnalo nečloveško ali ponižujoče, pri čemer je sodišče postavilo standard teh okoliščin in potrebno postopanje države," pojasnjujejo na notranjem ministrstvu in dodajajo, da pa so države članice dolžne zagotoviti potrebno zdravstveno varstno in zdravniško pomoč.Slovenija

Sodišče EU je v četrtek razsodilo, da je odločitev o uporabi diskrecijske klavzule iz 17. člena Dublinske uredbe v izključni pristojnosti države članice in ni pravica prosilca. Sodišče je odločilo, da tudi če ni podana utemeljena domneva o obstoju sistemskih pomanjkljivosti v državi članici, odgovorni za obravnavo prošnje za mednarodno zaščito, je predajo prosilca v okviru Dublinske uredbe mogoče opraviti le v okoliščinah, v katerih predaja ne more povzročiti dejanske in izkazane nevarnosti, da bi se z osebo ravnalo nečloveško ali ponižujoče v smislu 4. člena Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Na notranjem ministrstvu opozarjajo, da je odločitev sodišča izredno pomembna tudi z vidika nedavno sprejete novele zakona o tujcih. “Sodišče Evropske unije ugotavlja, da Dublinska uredba s tem, ko onemogoča predajo prosilca v državo članico, kjer so sistemske pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev, ki bi lahko povzročile nevarnost mučenja, nečloveškega ali poniževalnega ravnanja, ščiti temeljne pravice prosilcev. Na tej predpostavki temelji tudi postopek, ki ga predvideva novela Zakona o tujcih. Ker ta iz ukrepa izvzema tujce, katerih zdravstveno stanje bi onemogočalo izvedbo tega ukrepa, pa zakon ustrezno naslavlja tudi okoliščinah dejanske izkazane nevarnosti, da bi se z osebo v državi, v katero bo napoten, ravnalo nečloveško ali ponižujoče, pri čemer je sodišče postavilo standard teh okoliščin in potrebno postopanje države,” pojasnjujejo na notranjem ministrstvu in dodajajo, da pa so države članice dolžne zagotoviti potrebno zdravstveno varstno in zdravniško pomoč.Slovenija

Scroll to top
Skip to content