Gre za mjanmarska državljana Wa Lona in Kyaw Soeja, ki sta bila v priporu od aretacije decembra lani. Preiskovala sta pokol desetih pripadnikov muslimanske manjšine Rohingya v vasi v pokrajini Rakhine med operacijo, ki jo je vojska proti tej manjšini začela avgusta lani. Pri sebi naj bi imela dokumente o vojaških načrtih, ki so pripeljali do izgona več kot 750.000 Rohing.

Novinarja sta obtožbe zanikala. Trdita, da jima je primer podtaknila policija. Prijeli so ju namreč, ko sta se odzvala na povabilo policije na večerjo, na kateri sta ji izročila dokumente. Obramba tudi vztraja, da ni šlo za tajne dokumente, saj so bili pred tem že objavljeni.

Sodnik je presodil, da sta kriva. “Ugotovljeno je bilo, da sta skušala škodovati interesom države,” je poudaril ob razglasitvi sodbe.

Za izdajo državnih skrivnosti je v Mjanmaru sicer predvidena kazen do 14 let zapora.

Odgovorni urednik agencije Reuters Stephen Adler je obsodbo novinarjev označil za velik korak nazaj v demokratizaciji Mjanmara. “Novinarja sta v zaporu že preživela devet mesecev zaradi lažnih obtožb, da bi ju utišali in da bi prestrašili novinarje,” je dejal.

Zaradi obsodbe novinarjev so razočaranje izrazili tudi v ZN. Humanitarni koordinator ZN v Mjanmaru Knut Ostby je dejal, da so mjanmarske oblasti ves čas opozarjali na to, da morajo zagotoviti svobodo izražanja. Oblasti je pozval, naj novinarja izpustijo.

Obsodbo novinarjev je obsodil tudi ameriški veleposlanik v Mjanmaru Scot Marciel, ki je dejal, da bo današnja obsodba spodkopala zaupanje ljudi v pravosodni sistem.

Mjanmarske oblasti naj bi sicer lani aretirale najmanj enajst novinarjev, zaradi česar se država pod civilnim vodstvom Nobelove nagrajenke za mir Aung San Suu Kyi sooča tudi s kritikami zaradi zatiranja svobode medijev in svobode govora.