Preprost izračun kaže, da kronično primanjkuje zlata. Vsi rudniki sveta nakopljejo približno 2500 ton zlata letno, kar predstavlja zgolj 0,35 grama zlata na zemljana. Premalo, da bi lahko vsi svoje prihranke pretopili v zlato in čakali na pravi trenutek za prodajo. Količina novega zlata enostavno ne dosega povpraševanja, poleg tega čedalje več nacionalnih centralnih bank, v zadnjem času pa tudi držav, svoje rezerve spreminja v zlato in druge žlahtne kovine. Samo za primerjavo, da bi razumeli, kako malo je v resnici vreden denar: ameriški državni primanjkljaj je danes višji od 1000 milijard ameriških dolarjev, vrednost celoletne proizvodnje zlata je 115 milijard, vrednost celoletne proizvodnje srebra pa 19,2 milijarde. Da bi samo ameriški upniki ohranili vrednost, ki jim jo dolgujejo ZDA, bi morali pokupiti skoraj devetletno proizvodnjo zlata, kar je nemogoče. TISKANJE DENARJU ZNIŽUJE VREDNOST Še bolj slikovit je primer izpred nekaj let, ko je bila svetovna gospodarska kriza na vrhuncu. Ruskega rublja nihče ni sprejemal kot plačilno sredstvo (sankcije, devalvacija), zato je morala država poseči v zaloge zlata. Pred krizo naj bi bili imeli Rusi 9000 ton zlata, danes pa so se te rezerve znižale na (uradnih) 1113 ton. Zlatu, kot plačilnemu sredstvu, nobene sankcije in gospodarske blokade ne pridejo do živega. Dejstvo je, če ste imeli leta 2003 privarčevanih 10 tisoč evrov, potem imate danes po kupni moči samo še 5000 evrov. Če pa ste takrat prihranke pretopili v zlato, imate danes 23 tisoč evrov. Razlog za to: količina denarja v obtoku se dramatično povečuje in sploh ne opazimo, kako nam vrednost denarja polzi iz rok. Ameriški ekonomist Milton Friedman je nekoč dejal: "Samo država lahko uporabi najbolj kvaliteten papir, ga potiska z najkvalitetnejšim črnilom in iz tega naredi ničvredno kombinacijo!" Kako malo je danes vreden denar, kažejo podatki o količini denarja v obtoku, ki so jih zbrali pri The Economistu. Vzemimo za primer Švico, ki je sinonim varne in stabilne dr