Po lanski pozebi, ki je konec aprila prizadela nižje ležeče sadjarske in vinogradniške lege, so se v Vinogradniško-sadjarskem društvu Vitomarci odločili, da bodo skupno zavarovali svoje pridelke pred zmrzaljo. Zavarovalnica jim je ponudila desetodstotni popust, država pa naj bi, kot je obljubila, k letošnjim zavarovalninam v sadjarstvu namesto dosedanjih 30 odstotkov primaknila 40 odstotkov denarja. Predsednica društva Mojca Druzovič: "V društvu je 16 sadjarskih kmetij in kar deset od teh, ki imamo okoli 80 odstotkov površin, se nas je odločilo vključiti v zavarovanje. Kakih 40 odstotkov jih je sicer imelo zavarovanje že doslej, preostali pa se za to vsaj zadnjih deset let nismo odločali. Ker so mnogi sadovnjake na novo zasadili v nižjih predelih ob Pesniški dolini, je verjetnost za pozebo zaradi temperaturnih obratov večja." Lanska pozeba je na teh nižjih legah uničila več kot 90 odstotkov sadja, v višjih legah precej manj. Medtem ko pozebe prej kakih 30 do 40 let tukaj sploh ni bilo. Zdaj je na nižjih legah že kar 40 odstotkov sadovnjakov od skupno 103 hektarjev intenzivnih, kolikor so jih vključili v zavarovanje. Pogoj zanj je tudi, da so pod mrežami proti toči, ki jih tako zdaj že imajo na 80 odstotkih vseh površin. V društvu je 16 sadjarskih kmetij in deset od njih, ki imajo okoli 80 odstotkov površin, se je odločilo za vključitev v zavarovanje. Po grobih izračunih sadjarjev znaša strošek zavarovanja okoli 13 odstotkov bruto prihodka. Lanska pozeba je na nižjih legah uničila več kot 90 odstotkov sadja, v višjih legah precej manj. Pozebe prej kakih 30 do 40 let tukaj sploh ni bilo. Pogoj za zavarovanje je, da so sadovnjaki zaščiteni z mrežami proti toči, te imajo že na 80 odstotkih vseh površin. Težko živiš od sadja Glede zavarovalnih pogojev Druzovičeva opozarja, da bi bilo treba znova doseči državne pomoči za polovico vrednosti premij, saj je ta bila lani denimo le 30-odstotna. Po grobih izračunih sadjarjev znaša strošek zavarovanja okoli 13 odstotkov bruto