V vseh letih od 2006 do 2014, ki jih zajema raziskava, so bili upokojenci v slabšem dohodkovnem položaju v primerjavi z ostalo populacijo, je povedala Nataša Kump z Inštituta za ekonomska raziskovanja, ki je pripravila raziskavo.

Delež upokojencev z dohodki pod mejo revščine je bil po njenih besedah najvišji leta 2011, ko je znašal 18,2 odstotka vseh upokojencev. Nato se je počasi približeval stopnji tveganja revščine za vse osebe in leta 2014 dosegel 15,4-odstotni delež.

Med upokojenci je bil delež resno materialno prikrajšanih v obdobju od leta 2006 do 2014 večji kot v celotni populaciji in je leta 2014 znašal več kot osem odstotkov, medtem ko je za celotno populacijo znašal približno 6,5 odstotka. Za samske moške med upokojenci je bil ta delež največji, in sicer skoraj 17-odstoten, za samske upokojenke pa 13,5-odstoten.

Resno materialno prikrajšani so tisti, ki so prikrajšani za vsaj štiri od devetih elementov materialne prikrajšanosti, denimo za barvno televizijo ali primerno ogrevano stanovanje, je pojasnila Kumpova.

Po njenih besedah je vse od leta 2000 očiten trend zniževanja razmerja med povprečno starostno pokojnino in povprečno neto plačo. Povprečna starostna pokojnina je leta 2000 znašala 75,3 odstotka povprečne neto plače, leta 2015 pa 60,2 odstotka, je dejala.

Predstavnica upokojencev v svetu zavoda Anka Tominšek je v razpravi menila, da bodo morali pristojni imeti pred očmi podatke iz raziskave, ko bodo pripravljali novo pokojninsko reformo, sicer po njenih besedah ne bodo dobili prave slike.

Predstavnica sindikatov v svetu Lučka Böhm pa je prenos varstvenega dodatka iz pokojninske v novo socialnovarstveno zakonodajo, ki je začela veljati leta 2012, označila kot “strel v koleno”. Številni, ki bi bili sicer upravičeni do njega, so se mu zaradi drugačnih pogojev namreč odrekli, je spomnila. Predlagala je sklep, da se varstveni dodatek vrne v pokojninski sistem, vendar svet zavoda ni sprejel tega sklepa.