Komisija je leta 2017 svojo odločitev argumentirala z besedami, da zaradi nezakonitih ugodnosti niso bile obdavčene skoraj tri četrtine Amazonovega dobička, tako da je Amazon plačeval štirikrat nižji davek kot druge lokalne družbe, za katere se uporabljajo ista nacionalna pravila.

To je po prepričanju komisije v nasprotju z evropskimi pravili o državnih pomočeh, po katerih članice unije mednarodnim družbam ne smejo zagotoviti selektivnih davčnih ugodnosti, ki drugim družbam niso na voljo.

Domnevne nepravilnosti je komisija ugotovila v sklopu poglobljene preiskave, sprožene oktobra 2014 na podlagi objavljenih dokumentov LuxLeaks. Ta je vodila do ugotovitev, da je Luksemburg z davčnim stališčem, ki ga je izdal leta 2003 in ga podaljšal leta 2011, brez utemeljenega razloga znižal davek, ki ga plačuje ameriški velikan. Šlo naj bi za kršitev načela, da transakcije med podružnicami potekajo po tržnih načelih.

Splošno sodišče EU je v danes objavljeni odločitvi, ki jo povzemajo tuje tiskovne agencije, ocenilo, da komisiji ni uspelo dokazati, da je šlo v tem primeru za selektivno davčno obravnavo in s tem nezakonito državno pomoč, metodologijo, ki jo je komisija uporabila za presojo o nezakoniti državni pomoči, pa je označilo za nepravilno v več vidikih.

Amazon je odločitev že pozdravil in ponovil, da ni bil v eni najbogatejših evropskih držav in enem od finančnih središč EU deležen nikakršne ugodnejše obravnave. Z odločitvijo so zadovoljni tudi v Luksemburgu.

Odziva Evropske komisije za zdaj še ni, je pa pričakovati, da se bo na odločitev pritožila. Sprejeta je bila namreč na prvi stopnji.

Ni pa s pritožbo na podobno odločitev Evropske komisije danes uspelo francoskemu energetskemu velikanu Engie, ki bo moral Luksemburgu vrniti 120 milijonov evrov. Prav tako je sodišče že septembra 2019 pritrdilo odločitvi komisije, da mora zaradi nezakonite davčne obravnave Luksemburgu 30 milijonov evrov vrniti italijanski Fiat.