To pomeni, da so za zdaj na istem, kot so bili pred volitvami, ko je bilo razmerje moči v zveznem senatu 50 proti 50, odločilni glas za večino pa je prispevala demokratska podpredsednica ZDA Kamala Harris.
Neodločena še ostaja senatna tekma v Georgii, kjer se bosta v decembrskem drugem krogu pomerila demokratski senator Raphael Warnock ter republikanski izzivalec Herschel Warnock.
Demokrati imajo možnost, da si kljub vsem predvolilnim napovedim o njihovem velikem porazu, celo povečajo senatno večino za en sedež, republikanci pa lahko v primeru zmage Walkerja v senatu pridejo nazaj tja, kjer so bili pred volitvami.
Laxalt je od torka praktično ves čas vodil pred demokratko Cortez Masto, vendar je bila večina glasov, ki še niso bili prešteti do sinoči, demokratskih. Ameriški mediji so po 98 odstotkih preštetih glasovnic odločili, da je prednost demokratke za okrog 8000 glasov neulovljiva.
Senatorki je za zmago iz Kambodže, kjer se udeležuje vrha držav članic Aseana, že čestital predsednik ZDA Joe Biden, ki so mu demokratski kandidati in volivci pomagali do zgodovinskega podviga. Predsednikova stranka namreč na vmesnih volitvah, ko predsednik ni priljubljen, volivce pa skrbijo ekonomske težave, običajno doživlja krepke poraze.
Ameriški komentatorji so na podlagi anket napovedovali republikanski prevzem senatne večine in veliko prednost v novem sklicu predstavniškega doma kongresa. A so demokrati ohranili večino v senatu in imajo celo možnost, da jo povečajo, obstaja pa tudi sicer majhna možnost, da na koncu morda celo ubranijo tesno večino v predstavniškem domu.
Doslej so sicer v novem predstavniškem domu potrjeno dobili 204 sedežev, republikanci pa 211. Republikanci so demokratom sicer odvzeli sedem dosedanjih sedežev, vendar pa 20 tekem ostaja neodločenih. Za prevzem večine v 435-članskem predstavniškem domu je potrebno osvojiti 218 sedežev. Republikanci so tako na boljši poti do tega izkupička.
Biden je danes izrazil upanje, da bo morda demokratom celo uspelo presenečenje v predstavniškem domu, a dodal, da so možnosti majhne.
Volitve so tako potrdile ostro delitev Amerike na dva tabora, kjer nobena od dveh glavnih strank ne more računati na kaj več kot tesno večino. Obenem pa so njihovi izidi po ocenah ameriških medijev nedvomno pomembna zmaga demokratov.
Edini odvzeti sedež v senatu je pripadel demokratom, potem ko je v Pensilvaniji demokrat John Fetterman premagal republikanca Mehmeta Oza za sedež upokojenega republikanca Pata Toomeyja. Poleg tega so demokrati republikancem odvzeli guvernerska položaja v Marylandu in Massachusettsu, izgubili pa so svoj guvernerski položaj v Nevadi.
Če bodo republikanci prevzeli večino v predstavniškem domu kongresa, bo ta tako tesna, da bodo imeli težave ohranjati enotnost v svojih razdeljenih vrstah, kjer pripadniki t. i. poslanske skupine Svoboda že vnaprej nagajajo Kevinu McCarthyju, ki upa, da bo prevzel položaj predsednika predstavniškega doma.
“Svobodnjaki”, med katerimi so večinoma podporniki bivšega predsednika ZDA Donalda Trumpa, si prizadevajo na vse načine onemogočati Bidna s preiskavami in blokadami, čeprav se je doslej takšna taktika izkazala kot škodljiva za republikansko stranko, zaradi demokratskega senata in Bidnovega veta pa bodo težko dosegli svoje cilje.
Po drugi strani pa tudi Biden ne bo mogel uveljavljati svoje politike, če bo republikanska večina v predstavniškem domu ohranila enotnost. Trenutno sicer ne kaže na njeno enotnost, saj se del stranke odmika od de facto voditelja Trumpa, ta pa je stranko pripravljen pokopati, če ne usklajena z njegovimi načrti.
Leta 2016 je bilo sicer vodstvo stranke skupaj s konservativnimi mediji odločno proti Trumpu, a le do trenutka, ko je osvojil predsedniško nominacijo. Za razliko od demokratov so se bili republikanci doslej sposobno poenotiti, ko je šlo za oblast.
