Odločitev vrhovnega sodišča je bila pričakovana, potem ko je medij Politico v začetku marca objavil prvi osnutek odločitve o zakonu zvezne države Mississippi proti umetni prekinitvi nosečnosti po 15 tednu in bo imela v ZDA daljnosežne posledice.

Takoj so pred vrhovnim sodiščem izbruhnili protesti zagovornikov pravic žensk, pričakuje pa se tudi nasilje, zaradi česar so poslopje posebej zavarovali. Okrepilo se je tudi varovanje vrhovnih sodnikov.

Vrhovno sodišče ZDA je leta 1973 sklenilo, da imajo ženske po vsem ozemlju pravico do umetne prekinitve nosečnosti, s čimer je razveljavilo vrsto zakonov posameznih zveznih držav proti splavu.

Od takrat naprej so se nasprotniki splava, ki pravijo, da zagovarjajo pravico nerojenih do življenja, borili za odpravo odločitve v primeru Jane Roe proti teksaškemu okrožju Wade.

Veliko priložnost so dobili potem, ko je bivši predsednik ZDA Donald Trump imenoval kar tri konservativne vrhovne sodnike, s čimer se je njihova večina povečala na šest proti tri.

Mnenju konservativnih kolegov se je glede zakona Mississippija pridružil tudi predsednik vrhovnega sodišča John Roberts, ki pa se glede samega primera Roe proti Wade oziroma pravice do splava ni opredelil.

Umetna prekinitev nosečnosti bo zdaj hitro prepovedana v več kot 20 zveznih državah ZDA. Tudi v nekaterih danes bolj liberalnih državah, ki so ga prepovedovale pred letom 1973. Prebivalke teh držav bodo morale na splav v države, kjer bo pravica ostala.

Večina Američanov sicer pravico do splava podpira, demokrati pa so z odločitvijo vrhovnega sodišča sedaj dobili pomembno temo, s katero bodo šli novembra na kongresne in druge volitve sredi predsedniškega mandata.

Konservativni sodnik Samuel Alito je zapisal, da sta bili odločitvi v primerih Roe proti Wade in potem Načrtovano starševstvo proti Casey, ki je pravico do splava potrdilo, napačni in ju je bilo treba odpraviti.

“Ustava ne zagotavlja pravice do splava. Pooblastila za regulacijo splava se morajo vrniti k volivcem in njihovim izvoljenim predstavnikom,” je zapisal Alito, ki je že v osnutku namignil, da naj si ženske pač potem izvolijo predstavnike, ki bodo podprli pravico do splava.

Za odpravo pravice do umetne prekinitve nosečnosti so poleg Alita glasovali še Clarence Thomas, Neil Gorsuch, Brett Kavanaugh in Amy Coney Barrett, ki jih je v vrhovno sodišče imenoval Trump. Predsednik sodišča Roberts je podprl le zakon države Mississippi, več pa ni dodal.

Proti obema vprašanjema je glasovala liberalna manjšina sodnikov – Sonia Sotomayor, Elena Kagan in Stephen Breyer. Zapisali so, da z žalostjo za vrhovno sodišče in za milijone Američank, ki so izgubile temeljno ustavno pravico, izražajo nasprotovanje.

“Večina je odpravila 50 let staro ustavno pravico, ki ščiti ženske svoboščine in enakopravnost. Prekršila je osnovno načelo vladavine prava, ki spodbuja konstantnost. S tem je ogrozila tudi druge pravice, kot je pravica do kontracepcije, pravica do istospolnih spolnih odnosov in porok. Na koncu pa tudi spodkopava legitimnost vrhovnega sodišča,” je zapisala manjšina.

Alito je sicer zatrdil, da to na druge presedane ne bo vplivalo, vendar pa je njegov kolega Thomas zapisal, da bo treba odločati tudi o istospolnih odnosih in porokah ter o kontracepciji.

Odločitev bo sicer najhuje prizadela revne ženske. Premožnejše si bodo lahko privoščile opravljanje splava v drugih zveznih državah, kjer bo to še dovoljeno, dokler republikanci v konservativnih državah tega ne bodo opredelili kot kaznivo dejanje.

Država Mississippi ima le eno kliniko, kjer je možno opraviti umetno prekinitev nosečnosti. Ta se bo sedaj morala zapreti, skupaj s podobnimi ustanovami v približno polovici zveznih držav. Poleg Mississippija ima zakone proti splavu že pripravljene dodatnih 12 zveznih držav.

Odnos Američanov do umetne prekinitve nosečnosti je sicer zapleten, vendar pa popolno prepoved podpira le deset odstotkov prebivalcev. Po vseh anketah večina prebivalcev ZDA na splošno podpira pravico do splava. Gallupova anketa maja lani je ugotovila več kot 80-odstotno podporo.

Predsednica predstavniškega doma kongresa Nancy Pelosi je v odzivu na odločitev sodišča pozvala Američane, naj svoje mnenje izrazijo z udeležbo na novembrskih volitvah.

“Kaj delajo? Včeraj so rekli, da države nimajo pravice regulirati ustavne pravice do orožja, danes pa pravijo, da lahko regulirajo pravico žensk do razpolaganja z lastnim telesom. Zadeva je smrtno resna in tega ne bomo dovolili,” je dejala.

Pelosijeva je dodala, da bi morale o svojem telesu odločati ženske, ne pa sodniki, ki jih je imenoval Trump. Izjavo je za danes že napovedal tudi predsednik ZDA Joe Biden.