V pogovoru za nemški tednik Spiegel je nekdanja kanclerka dejala, da si je za to prizadevala poleti 2021, a takrat ni imela več dovolj moči in vpliva, da bi ji to uspelo. Po njenih besedah so namreč vsi okoli nje že vedeli, da “je jeseni ne bo več”.

Avgusta lani je Merklova odpotovala na svoj zadnji uradni obisk v ruski prestolnici. “Občutek je bil povsem jasen. Kar zadeva politiko moči, je z vami konec. Za Putina šteje samo moč,” je opisala svoje takratno srečanje z ruskim predsednikom.

Dolgoletna nemška kanclerka je bila sicer gonilna sila normandijskega formata, ki so ga sredi leta 2014 – po ruski enostranski priključitvi Krima in izbruhu spopadov na separatističnem vzhodu Ukrajine – vzpostavile Nemčija, Francija, Rusija in Ukrajina. Konec leta 2014 in v začetku leta 2015 sta sledila sporazuma iz Minska, ki pa nista bila nikoli v celoti uresničena.

Po odhodu s položaja se je Merklova znašla pod plazom kritik, ker je dovolila, da je Nemčija postala preveč odvisna od ruskih energentov, zlasti plina. Pred odhodom je bila njena vlada pod močnim pritiskom zaveznic, predvsem ZDA, naj odstopi od spornega plinovoda Severni tok 2 pod Baltskim morjem. Projekt je Berlin kasneje ustavil zaradi ruske invazije na Ukrajino.

Kot je še dejala nekdanja kanclerka, ji ni žal, da je decembra lani zapustila položaj, saj da njeni vladi ni uspelo doseči napredka ne le pri ukrajinski krizi, temveč tudi pri konfliktih v Moldaviji, Gruziji, Siriji in Libiji, v katere je bila vpletena Rusija, navaja britanski BBC.