“Gospodarstvo EU je na točki preloma. Po presenetljivo močni rasti v prvi polovici leta je v tretjem četrtletju izgubilo zagon, v zadnjem pa bo po ocenah zapadlo v recesijo,” je ob predstavitvi jesenske gospodarske napovedi povedal evropski komisar za gospodarstvo Paolo Gentiloni.

Do recesije v EU, evrskem območju in večini držav članic, ki bo predvidoma trajala dve četrtletji, bo prišlo zaradi velike negotovosti, povezane z rusko agresijo na Ukrajino, visokih cen energije, zmanjšanja kupne moči gospodinjstev ter strožjih pogojev financiranja, ocenjuje komisija.

Kljub temu bo zaradi zagona iz leta 2021 in močne rasti v prvi polovici tega leta rast bruto domačega proizvoda (BDP) Evropske unije letos znašala 3,3 odstotka, v svoji jesenski gospodarski napovedi ocenjuje Bruselj. Napoved je zvišal, saj je julija napovedal 2,7-odstotno rast BDP.

Za 0,6 odstotne točke je komisija glede na julij zvišala tudi napoved gospodarske rasti za območje z evrom, ki bo od novega leta s pridružitvijo Hrvaške štelo 20 držav, in sicer z 2,6 na 3,2 odstotka.

Krčenje gospodarske rasti se bo v prvem četrtletju 2023 nadaljevalo, rast pa se bo v Evropo vrnila spomladi, napoveduje Bruselj. Rast BDP v EU bo leta 2023 znašala 0,3 odstotka, to je precej manj od 1,5 odstotka, kot je Evropska komisija napovedala poleti. 0,3-odstotno rast napoveduje tudi za območje z evrom, potem ko je v julijski napovedi napovedala 1,4-odstotno rast BDP.

Evropsko gospodarstvo si bo v letu 2024 znova opomoglo. Komisija za EU napoveduje 1,6-odstotno rast BDP, za evrsko območje pa 1,5-odstotno.

Zaradi visokih veleprodajnih cen plina in elektrike, ki vplivajo na maloprodajne cene energije, pa tudi na večino dobrin in storitev, bo medtem inflacija še višja, kot je komisija napovedovala julija. V EU bo letos znašala 9,3 odstotka, kar je natanko odstotno točko več, kot je kazala julijska napoved. V evrskem območju pa bo letos inflacija znašala 8,5 odstotka, julija je komisija napovedala 7,6-odstotno inflacijo.

V prihodnjem letu se bo nekoliko znižala, a bo vseeno ostala visoka. V EU bo pri sedmih odstotkih, v območju z evrom pa pri 6,1 odstotka. Komisija je poleti napovedala 4,6- oziroma štiriodstotno inflacijo. V letu 2024 je pričakovati umiritev na tri oziroma 2,6 odstotka.

Močna nominalna rast v prvih treh četrtletjih in pa postopna odprava podpornih ukrepov za soočanje s pandemijo covida-19 medtem še naprej znižujeta javnofinančne primanjkljaje.

Kljub ukrepom za zajezitev energetske draginje – upoštevali so zgolj ukrepe, ki so jih države napovedale do konca oktobra, – se bo primanjkljaj v EU znižal na 3,4 odstotka BDP, potem ko je lani znašal 4,6 odstotka. V evrskem območju se bo znižal s 5,1 na 3,5 odstotka BDP. Prihodnje leto je pričakovati rahlo povišanje, in sicer na 3,7 odstotka BDP v evrskem območju in 3,6 odstotka BDP v EU.

Javni dolg se bo medtem še naprej zniževal, potem ko je v EU lani znašal 89,4 odstotka BDP, bo leta 2024 dosegel 84,1 odstotka. V območju z evrom pa se bo v obdobju 2021-2024 znižal s 97,1 odstotka na 91,4 odstotka.

“Evropski trg dela ostaja svetla točka evropskega gospodarstva in bo še naprej kazal odpornost. Prihodnje leto bo prišlo do zmernega povečanja brezposelnosti, a se bo nato v letu 2024 znova znižala,” je še povedal Gentiloni.

Pojasnil je, da je ravnovesje tveganj pri napovedih gospodarske rasti in inflacije še vedno usmerjeno navzdol. “Glavno grožnjo predstavljajo neugodni dogodki na plinskem trgu in tveganje za pomanjkanje, predvsem za prihodnjo zimo,” je dejal. Če bi Rusija povsem ustavila dobavo plina Evropi, ta pa ne bo pripravljena na prihodnjo zimo, bi lahko inflacija v letu 2024 znašala dve odstotni točki več, kot predvideva danes objavljena napoved.

“Približujemo se koncu leta, v katerem se je na našo celino vrnila vojna. A kljub temu izjemnemu šoku je bila rast v prvi polovici leta bistveno večja, je bilo pričakovano, pa tudi v tretjem četrtletju,” je povedal. Evropsko gospodarstvo je pokazalo odpornost, ki je posledica odločnih ukrepov v zadnjih letih, ki sta jih zaznamovala enotnost in solidarnost.

“Pred nami je nekaj težkih mesecev. A če bomo Evropejci ostali enotni, bomo uspešno prekrmarili tudi to težko obdobje, ga skrajšali in iz njega izšli močnejši,” je sklenil komisar.